Pravijo, da nesreča nikoli ne počiva. In če že nikoli ne počiva – le zakaj bi to storila v primeru, ko se z avtomobilom odpravite v tujino. Čeprav smo bili v zadnjem času priče predvsem novicam o (izjemno tragičnih) prometnih nesrečah, ki so jih na slovenskih cestah povzročili tuji vozniki, večkrat slišimo tudi za tiste o nesrečah slovenskih voznikov onkraj naših meja. Če imamo v takšnem primeru to srečo v nesreči, da nastrada zgolj pločevina, ni odveč opozoriti, kako postopati. Še posebno v aktualnem poletnem času, ko je zaradi romanja na počitniške destinacije to precej pogost pojav.

Če se nam v tujini primeri prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik vozila s tujo registrsko tablico, je tako po mnenju Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) posebej pomembno, da slovenski oškodovanec pravilno zapiše vse bistvene podatke o vozniku in motornem vozilu – ime in priimek voznika, registrsko tablico vozila, tip in znamko vozila, ime zavarovalnice in številko zavarovalne police oziroma zelene karte. »Vselej priporočamo tudi, da se izpolni evropsko poročilo o prometni nesreči, četudi je bila na kraju nesreče policija. Zavarovalnice po vsej Evropi izdajajo navedeni obrazec svojim zavarovalcem, zaradi poenotene vsebine in oštevilčenih rubrik pa je uporaben za različne vrste prometnih nesreč tudi v primerih, ko sta udeleženca prometne nesreče iz različnih držav,« pravi vodja biroja zelene karte pri SZZ Tjaša Korbar in dodaja, da mora slovenski oškodovanec odvzeti tudi kopijo zelene karte (več o njej v okvirju), predvsem ko gre za vozilo, registrirano v državi, ki ni članica Evropske unije. Kadar prometno nesrečo povzroči vlečno vozilo s prikolico, je ob tem nujno zapisati podatke o zavarovanju za vlečno vozilo oziroma odvzeti kopijo zelene karte tega vozila, če oškodovanec ne more dobiti kopije zelene karte, pa naj prepiše podatke o številki, veljavnosti, izdajatelju, zavarovancu in vozilu z zelene karte ali pa jo fotografira. Enako mora seveda slovenski voznik ravnati tudi, če v tujini sam povzroči prometno nesrečo – oškodovancu mora nuditi osebne podatke in podatke o vozilu, ob vrnitvi v Slovenijo pa nemudoma prijaviti zavarovalni primer svoji zavarovalnici.

Odškodnine se razlikujejo

Ker prometna nesreča predstavlja šok, v tujini pa še toliko večjega, se večkrat zgodi, da na našteto enostavno pozabimo. A tudi če ob nesreči v eni od držav sistema zelene karte ne bi pridobili podatkov o zavarovanju tujega vozila, registriranega v eni od držav evropskega gospodarskega prostora ali Švici, ker ste z nasprotnim udeležencem pomanjkljivo izpolnili evropsko poročilo (ali ga sploh niste), lahko pri informacijskem centru SZZ poizveste o zavarovanju tujega vozila. »Prav tako vam informacijski center posreduje tudi podatek o imenu in naslovu pooblaščenca tuje odgovornostne zavarovalnice v Sloveniji, kjer bo lahko vložil odškodninski zahtevek ter opravil druge postopke glede ocene škode in njene povrnitve. Če se ugotovi, da tuja odgovornostna zavarovalnica v Sloveniji ni imenovala svojega pooblaščenca za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, mora SZZ samo prevzeti obravnavanje odškodninskega zahtevka kot odškodninski urad,« je razložila Tjaša Korbar in dodala, da se lahko slovenski oškodovanec s svojim odškodninskim zahtevkom obrne na odškodninski urad tudi v primeru kršitve trimesečnega roka: odškodninski urad bo navezal stik s pristojno tujo odgovornostno zavarovalnico ali pooblaščencem ter pristojnim tujim odškodninskim uradom in jih pozval k izpolnitvi obveznosti.

Ker je tujina širok pojem, so glede obravnavanja odškodninskih zahtevkov iz prometnih nesreč med različnimi državami razlike, pri čemer Korbarjeva pravi, da težko govorimo o prijaznih in neprijaznih državah. »Dejstvo pa je, da so razlike v odškodninskem pravu. Za uveljavljanje povračila škode iz prometnih nesreč se praviloma uporablja pravo države, v kateri se je zgodila nesreča. V praksi za oškodovance to pomeni, da se odškodnine med državami razlikujejo. Obstajajo razlike glede pravno priznane škode – ali ima oškodovanec na podlagi prava pravico, da uveljavlja povračilo za določeno vrsto škode, ki jo je utrpel v nesreči, prav tako se razlikuje višina odškodnin, še zlasti pri odškodninah za telesne poškodbe in smrt,« še dodaja Tjaša Korbar.

Asistenca tudi v tujini

Na še eno podrobnost pa so nas opozorili pri Zavarovalnici Triglav, kjer priporočajo, da vsak oškodovanec iz prometne nesreče tudi zavaruje dokaze, za katere meni, da z njimi dokazuje utrpljeno škodo. »Če na kraju škodnega dogodka ni bilo policije ali pa ta kraja prometne nesreče ni fotografirala, je priporočljivo, da to storimo sami, seveda če stanje poškodovancev to dopušča,« pravi Luka Pušnik z Zavarovalnice Triglav in dodaja, da mora v nadaljevanju oškodovanec omogočiti zavarovalnici povzročitelja oziroma partnerju povzročiteljeve zavarovalnice v svoji državi tudi ogled poškodovanega vozila. Ta se največkrat opravi skupaj z vložitvijo odškodninskega zahtevka.

Pri zavarovanjih vozil zavarovalnice že lep čas ponujajo tudi asistenco na cesti v primeru nezgode ali okvare vozila, pri Triglavu pa so nam povedali, da ta zagotavlja 24-urno pomoč v večini evropskih držav. Seveda pa v primeru nezgode ali okvare vozila v tujini prav pride tudi članstvo v AMZS – imetniki njihovega članskega paketa Plus so namreč upravičeni do brezplačne pomoči v tujini. »Ob klicu na našo številko bo operater organiziral pomoč, ki bo prišla s strani partnerskega avtokluba. Če okvare ni možno odpraviti na lokaciji ali pri najbližjem servisu, AMZS članu krije strošek prevoza pokvarjenega ali v nesreči poškodovanega vozila iz tujine v Slovenijo v vrednosti 1500 evrov. Poskrbimo tudi za kritje stroškov nepredvidene nočitve ali prevoza potnikov. Če želi član popravilo opraviti v tujini, a nima finančnih sredstev, mu ta v obliki kredita v sili do vrednosti 1000 evrov zagotovimo mi. Član Plus tako popravila ne plača servisu, temveč strošek povrne ob vrnitvi v Slovenijo,« nam je razložil Uroš Grilc iz AMZS.

Uporabljajo tudi tolmače

Kot je zapisano v uvodu, pa do nesreč s tujci prihaja tudi pri nas, pri čemer za oškodovanca bistvenih razlik ni. »V obeh primerih odškodninske zahtevke namreč obravnava slovenska zavarovalnica – bodisi kot povzročiteljeva (če je povzročitelj voznik vozila s slovensko registrsko tablico) ali kot korespondent tuje odgovornostne zavarovalnice (če je povzročitelj voznik vozila s tujo registrsko tablico), za obravnavanje odškodninskih zahtevkov pa se v obeh primerih uporablja tudi slovensko pravo,« pravijo na SZZ. Pri policiji pa so nam ob tem povedali, da komunikacija v postopkih med policistom in tujim udeležencem prometne nesreče poteka v maternem jeziku ali v jeziku, ki ga razume tujec, v primerih nepoznavanja in nezmožnosti komunikacije pa se uporabljajo tolmači. »Posebnih razlik v postopkih med udeleženci prometnih nesreč glede na državljanstvo v odnosu do policistov ni,« so še dodali.