Takšna je popotnica za novo sestavo državnega zbora, imena kandidatov pa kar kličejo po začetku zbiranja stav, kdaj bodo naslednje predčasne volitve, saj je težko verjeti, da bi politični praktikanti, ki prevladujejo na kandidatnih listah, državo lahko povlekli iz hude politične krize in dokončali štiriletni mandat.

Če kdaj, se je v tokratni volilni kampanji pokazalo, da se je politika ljudem, ki bi bili sposobni narediti red, tako priskutila, da z njo ne želijo imeti opraviti, zato so se tudi prekaljenim političnim strankam množično zahvaljevali za povabilo, naj kandidirajo na njihovi listi. Tako je tisto, kar je sprva veljalo za neokusno, čez noč postalo okusno. To velja tudi za predsednika SLS Franca Bogoviča, ki je po izvolitvi za evropskega poslanca napovedal, da na državnozborskih volitvah ne bo kandidiral, a si je kmalu premislil, da bi s svojo kandidaturo pomagal stranki, katere uvrstitev v državni zbor visi na nitki. Zdaj je med kandidati tudi za slovenskega poslanca, in če bi bil izvoljen, bi mu mandat evropskega poslanca samodejno prenehal. To bi pomenilo, da je potegnil za nos 7809 volilcev, ki so mu na evropskih volitvah namenili prednostni glas. No, da bi bil Bogovič vendarle raje evropski kot slovenski poslanec, kaže to, da ne bo kandidiral v domačem Krškem, kjer je na zadnjih volitvah dobil petino vseh glasov, ampak v dveh volilnih okrajih v Ljubljani, kjer je SLS v preteklosti prepričala le za en pljunek volilcev.

Od Pozitivne Slovenije odcepljena odhajajoča premierka je z ustanovitvijo Zavezništva Alenke Bratušek znova potrdila, da je politična vajenka in da so takšni tudi tisti, ki ji svetujejo. Na državnozborske volitve bo namreč odšla sama, saj se njenemu zavezništvu ni hotela pridružiti nobena resna stranka na levici. Prvak DeSUS Karl Erjavec nam je takole pokomentiral njene načrte: »Stranke, ki imajo 20-letno tradicijo, ne bodo šle v zavezništvo z novincem, za katerega niti ne veš, kakšen je njegov program. Že naravni zakoni so takšni, da mlajši pridejo k starejšim. To določa olika.«

Se pa lahko Karlu Erjavcu pred bližnjimi volitvami samo smeji. Ob tolikšnem številu upokojencev, kot jim imamo v Sloveniji, zadostuje, če dvakrat na teden izreče magični stavek: »Ne bomo dovolili znižanja pokojnin,« in podpora njegovi stranki shaja kot testo za krofe.

Če sta že DeSUS in Erjavec nerazložljiv fenomen, pa to še toliko bolj velja za Mira Cerarja. Ta ugledni pravnik, ki se ga je v političnih krogih oprijel vzdevek pridigar, se doslej ni opredelil še do nobenega konkretnega problema in ni izrekel še nobenega magičnega stavka, a zadnja volilna napoved, ki jo je za Dnevnik opravila Ninamedia, njegovi stranki kljub temu obeta skoraj polovico poslanskih mest. To kaže, da Slovenci politike »izbiramo« podobno kot potovalne kovčke v televizijskih top-šop prodajalnah, torej po sistemu »videno-kupljeno«, ne da bi se poprej natančneje prepričali o njihovi kakovosti.