Najlažje je napisati, da voznik »ni prilagodil hitrosti razmeram na cesti«. Ta trditev vedno drži vodo, a če se ozrete malo naprej, kot seže nos vašega avtomobila, boste videli, da je za marsikatero slovensko cesto še konjska vprega prehitra. V deževnem vremenu pa tako ali tako potrebujete, poleg običajnega vozniškega dovoljenja še kakšno drugo. Recimo dovoljenje za vožnjo čolna. Ko pade dež, se precej naših cest spremeni v malo jezero, čolniček blizu Triglava pa postane vaš štirikolesnik. Kolesnice, tista zahrbtna stvar, ki zna vozilo dodobra potegniti v eno ali drugo stran, vozniku pa dobesedno jemlje volan iz rok, se takrat napolnijo z vodo. Prej jih skorajda niti ne opazite, le če prehitevate, v dežju pa…

Dež torej zna razkriti marsikaj, vozniki pa morajo takrat vzeti pamet v roke. Hitro gre lahko kaj narobe, po drugi strani bi pa bili lahko hvaležni upravljalcem cest, če bi na odsekih, kjer so te zloglasne kolesnice posebej izrazite in tudi nevarne, postavili vsaj opozorilne znake. Da, tudi ti nekaj stanejo, seveda. Če se vse meri skozi denar, ne pa skozi človeška življenja ali vsaj materialno škodo na vozilih. Zdaj lahko namreč samo čakamo, da enostavno omejijo hitrost, če že ni omejena. Saj, to bo kmalu postala presneto realna krutost našega cestnega prometa. Ceste nam zaradi nevzdrževanja razpadajo. Konjska vprega bo kmalu prehitra, zato bo najbolje, da presedlamo na rikše. Te so menda dovolj počasne ali ustrezno »hitre« za naše ceste.

Torej, tukaj navadni davkoplačevalci in tisti, ki plačujemo tudi kazenske položnice, ne moremo storiti nič. Zatorej nam preostane le, da se vozimo počasi. Zelo počasi. Posebej v dežju. Slovenci naj bi bili, že zaradi našega podnebja, vozniki, ki naj bi se znali obnašati na mokri cesti, v snegu, poledici ali dežju. Mogoče se sliši malce smešno, da se o dežju pogovarjamo poleti, a narava in vreme bosta delala po svoje, pa če nam je to prav ali ne. Zato velja tudi vsaj približno pripraviti avtomobil. Z ustreznimi pnevmatikami, pa ne zimskimi sredi poletja, ali novima metlicama na brisalnikih. Da res obrišeta sprednjo šipo, ne le da razmazujeta umazanijo.

To in pamet v roke. Razburjanje nad tistimi, ki ne opravljajo svojega dela, nad državo, v kateri denar sicer je, a le za določene ljudi ali projekte, ne pa za vzdrževanje cest, ne pomaga prav nič, ko zaradi splavanja ali spolzke ceste jadrate s ceste. Če jo skupi samo pločevina, se lahko zahvalite sreči ali kakšnemu angelu varuhu. Ta in vaša pamet sta edino, kar nam je dejansko še preostalo.