Stalnico dobrih odnosov s sosedi je treba obdržati. To pa ne pomeni, da bo Slovenija pustila vnemar reševanje nekaterih nerešenih vprašanj. Prizadevati si bo treba, da se z Italijo doseže sporazum o med drugo svetovno vojno odtujenih umetninah. Slovenija se mora intenzivno zavzemati za stabilno in dovolj veliko financiranje potreb slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski. Avstrijska državna pogodba ostaja v veljavi in Slovenija mora vztrajati pri izpolnitvi vseh njenih členov, predvsem člena 7, čeprav je bil na tem področju dosežen velik napredek, ki ga cenimo. Kljub nerešenemu vprašanju Ljubljanske banke Zagreb, kar naj se reši v okviru sukcesijskega sporazuma in s spoštovanjem dogovorjenega, naj bodo odnosi s Hrvaško kar se da dobri. V EU majhne države pogosto zastopajo usklajena stališča v okviru nekaterih skupin: skupina baltskih držav, višegrajska skupina (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska) skupaj z Avstrijo. Slovenija bi lahko kot zametek take skupine usklajevala nekatera stališča s Hrvaško.
Slovenija naj kot članica EU in Nata aktivno deluje na Balkanu s ciljem, da se države tega območja pridružijo Evropski uniji in če želijo, Natu. Slovenija naj ponudi mednarodni skupnosti aktivnejšo vlogo pri reševanju notranjih problemov v BiH, s ciljem ustrezne modifikacije daytonskega sporazuma, kar bi omogočilo, da državljani BiH svojo notranjo ureditev spremenijo tako, da bo postala država stabilna in operativna. Želimo, da bosta Makedonija in Grčija svoja nesoglasja rešili v medsebojnem dialogu.
Slovenija naj v EU podpira rešitve, ki so v korist EU kot celoti in v korist Sloveniji, nikakor pa Slovenija ne sme slepo slediti priporočilom brez temeljitega in kritičnega razmisleka. EU se mora spopasti predvsem s problematiko ekonomske rasti in brezposelnosti. Doseči bomo morali, da bomo v diplomatski mreži Evropske unije imeli več veleposlanikov in višjih diplomatov.
Za svojo varnost moramo skrbeti skupaj z drugimi članicami EU in seveda v okviru Nata. Podpiramo skupen boj v okviru EU proti nelegalnim migracijam, trgovini z belim blagom in drogami. Slovenija naj ostane aktivna in kredibilna članica Nata. V misijah, v katerih Slovenija sodeluje, naj se upoštevajo potrebe in naše ekonomske možnosti. Pomembno je sodelovanje v misijah na Balkanu, ki je območje, pomembno za slovenske gospodarske interese.
Slovenija naj intenzivno sodeluje z ZDA kot najmočnejšo politično, ekonomsko in vojaško silo, ter z državami BRIC (Rusija, Kitajska, Indija, Brazilija). Aktivno naj deluje pri prizadevanjih za miroljubno demokratično rešitev ukrajinskega vprašanja, tako da bo v okviru politike, dogovorjene v EU, mogoče gospodarsko sodelovanje z obema državama. Slovenija si želi, da bi se šiitsko-sunitski spori reševali miroljubno. Slovenija naj spoštuje pravico narodov do samoodločbe, pri čemer naj se odločno zavzema za doseganje ciljev po demokratični in miroljubni poti.
Okrepiti bo treba prisotnost slovenskih kadrov v mednarodnih organizacijah in podpreti kandidaturo našega kandidata za generalnega sekretarja OZN.
Gospodarsko diplomacijo kot podporo gospodarskim subjektom je treba krepiti. Dodatno se je treba angažirati na področju ekonomske diplomacije, pod čemer razumem tudi aktivnosti pri tistih organizacijah, ki objavljajo ocene slovenskega gospodarstva in politične situacije, te ocene pa bistveno vplivajo na razpoložljivost in ceno denarja, ki si ga sposojamo. Te ocene močno vplivajo na možnosti našega gospodarstva.
Kulturi, znanosti in izobraževanju naj bo posvečena dodatna pozornost, še posebno v sosednjih državah, v balkanski regiji in povsod tam, kjer živijo Slovenci po svetu.
Stroški mreže diplomatskih predstavništev se ne smejo povečevati. Vsako predstavništvo naj dobi konkretne, kvantificirane cilje in naloge, z glavnim poudarkom na gospodarskem sodelovanju. Novih veleposlaništev naj se ne odpira, razen če bi to narekovala gospodarsko utemeljena potreba.
