Katere so največje zmote o mansardah?
V mansardi je poleti vroče.
Ne drži. Pri današnjem načinu gradnje in s premišljeno postavitvijo okenskih odprtin to ni več problem. Zunanja senčila na strešnih oknih zadržijo do 72 odstotkov sončne toplote
V mansardah, ki so odprte do špice, bomo porabili več energije za ogrevanje, ker gre vsa toplota gor.
Resda se topel zrak dviga, ampak volumsko je prostor čisto v špici mansarde zelo majhen in toplotne izgube pri tem so minimalne. Veliko več pridobimo, če prostor odpremo, saj takšna mansarda deluje bolj zračno in prostorno.
Steklene površine so velik »izgubar« energije, še posebno strešna okna.
Na trgu najdemo samo še energijsko učinkovite zasteklitve na vse oknih. Pravzaprav je strešno okno, obrnjeno proti soncu, vir energije. Njegove energijska bilanca je pozitivna, in to že pri dvoslojni zasteklitvi. To pomeni, da skozi takšno okno dobimo več energije, kot je izgubimo – sončni žarki namreč pozimi dodatno ogrevajo prostor.
Strešna konstrukcija je omejitev in v mansardi so lahko le sekundarni prostori.
Tako razgibano in dinamično lahko naredite le mansardo. Nobeno nadstropje ne nudi toliko različnih možnosti kot mansarda. Še streho lahko »odprete«, da imate pogled na zvezde. V Parizu so denimo najdražja prav mansardna stanovanja.
V mansardi se počutimo utesnjene in prostori niso dovolj zračni.
V majhnem prostoru, ki ni redno zračen, se vedno počutimo utesnjene, pa naj bo to mansarda ali običajno nadstropje. Resda so v mansardah prostori pogosto majhni, ker so nekoč strop zapirali na 2,4 metra in poševnino »skrivali«.
V mansardi mora biti parapetni zid čim višji.
Ena največjih napak slovenskih mansard je, da se kljub načrtu, po katerem je parapetni zid visok 80 centimetrov, položi še nekaj dodatnih vrst opeke. Mansarda je pri tem res višja, toda vsi postori, ki so osvetljeni preko oken v strehi (frčada ali strešno okno), imajo pogled na nebo in ne na okoliško pokrajino. Takšni prostori naj bodo v kleti, ne pa čisto na vrhu stavbe, mar ne?
Katja Ličen Pajenk
