Čas, ki sem ga dosegel minuli konec tedna v Novi Gorici, je kar realen. Pričakujem, da bom približno tako hiter tudi v Talinu. Posebej se na atletske tekme več ne pripravljam. Občasno tekmujem zato, ker sem pri svojih letih še precej pri moči. To pa zato, ker sem pozimi aktiven v bobu, poleti pa svoje znanje prenašam na mlade. Pred tekmami pa opravim le še kakšen specifičen trening.
Koliko časa menite, da boste še tako pri moči, da boste lahko tekmovali na visokih ovirah?Odkrito povedano, se dolgo več ne vidim v tem. Če bi imel dobrega vadbenega partnerja, bi lahko še dve, tri leta dosegal solidne rezultate. Na žalost pa nimam potencialnega mladega atleta, s katerim bi lahko treniral in se s tem ohranjal pri moči. Realnost pri mojih letih je tudi takšna, da lažje naredim trening z desetimi razdaljami na 200 metrov v časih po 27 sekund kot z dvema s po 22 sekundami.
Doživljate tekme kot stres?Ravno nasprotno. Ko me pokličejo v sobo pred startom, opazujem druge atlete, kako so živčni pred nastopom. Meni se zdijo prav smešni. Zase lahko rečem, da sem bolj živčen, ko opazujem svoje atlete pred nastopom.
Bržčas pa so ekipne tekme tudi na vas naredile vtis in bodo pustile pečat po koncu športne poti?Absolutno. Nastopi na evropskih pokalih so nekaj posebnega. V teh letih je z mojega stališča najbolj zanimivo, ko srečujem vrstnike ali nekoliko mlajše atlete, s katerimi smo nekoč resno tekmovali. V spominu mi je ostalo, ko sva se z nizozemskim vrstnikom letos srečala na klubskem evropskem prvenstvu v Amsterdamu. Prepričan sem, da bom tudi v Talinu srečal kakšen znan obraz iz preteklosti.
Vendarle bodo v ospredju športni cilji.To drži. Naloga posameznika je, da svoje delo opravi najbolje. Potrudil se bom po najboljših močeh, da Sloveniji pritečem kakšno točko v boju za obstanek v prvi ligi. Kar zadeva nastopov na evropskih pokalih, nikoli ne bom pozabil Milana 2007, ko smo v moški konkurenci dosegli ekipni uspeh, kakršen bo težko še kdaj ponovljiv.
Kako se počutite v trenerskem poslu?Dobro. Prišel je čas, ko je moje poslanstvo, da znanje prenašam na mlade. Veseli me, da smo v Kamniku dobili atletski stadion, ki bo prihodnji teden pokrit z gumo. Župan in občina sta nam šla krepko na roko, kot tudi razporeditev javnih sredstev. Vesel sem, da delam v okolju, kjer sem se pred 20 leti začel resno ukvarjati z atletiko.
