Prva od štirih novosti v zbirki Aleph je poslednja knjiga Jeana Geneta, ki ilustrira njegovo zadnje obdobje ustvarjanja, čas, ko je prestopil v politični aktivizem, podpiral palestinsko osvobodilno gibanje in se leta 1983 lotil pisanja Zaljubljenega jetnika, v katerem se med fascinacijo nad mladimi borci fedajini v jordanskih oporiščih vse do zadnje strani sprašuje, kakšen je bil njegov položaj znotraj palestinskega boja, kako lahko nastopa kot njegova priča in koliko je pričevanje sploh mogoče. Brane Mozetič, urednik zbirke Aleph, Zaljubljenega jetnika ravno zaradi tematike družbenih sprememb in politike označuje kot »družbeno relevantnega«, prevajalka Suzana Koncut pa pravi še, da »ne moremo reči, da je Zaljubljeni jetnik zgodovinski dokument, vendar skozi anarhično pisanje osvetljuje vse temeljne vzroke palestinskega boja«.
Ne vidi, vendar lahko čuti
Klasik katalonske moderne literature Blai Bonet z Majorke je svoj pripovedni prvenec poimenoval Morje. Že kot najstnik je bolehal za tuberkulozo in večji del mladosti preživel v sanatoriju za pljučne bolezni, to obdobje pa je avtobiografska podlaga zgodbi romana, ki je eden prvih prevodov književnosti Balearskih otokov v slovenščino; zanj je poskrbela Simona Škrabec. Leta 2000 je roman služil tudi kot predloga istoimenskemu filmu režiserja Agustija Villaronge, ki je na filmsko platno ujel tesnobo mladosti s porezanimi krili.
Delo Predmeti hrvaškega avtorja slovenskih korenin Marka Pogačarja je njegova četrta pesniška zbirka. Pogačar je eden od najpomembnejših predstavnikov mlajšega hrvaškega pesništva, čeprav danes večinoma živi v nemško govorečem prostoru. Predmeti so premišljena in intuitivna poezija v treh delih, polna pasti in besednih iger (za prevod je poskrbela Barbara Pogačnik), avtor pa se angažira tudi proti sodobni hrvaški norosti, v kateri je cerkev znova postala opij za ljudstvo.
Zadnja novost iz zbirke Aleph je prav posebna otroška slikanica Alja dobi zajčka Braneta Mozetiča z ilustracijami Maje Kastelic. Glavna junakinja Alja ima leighovo bolezen, redko genetsko okvaro, zaradi katere ne more hoditi, sama jesti, ne vidi in slabo sliši. Toda lahko čuti, se za pusta našemi v krokodila, prijatelji iz vrtca pazijo nanjo in pridejo k njej domov tudi na rojstnodnevno torto, kjer spoznajo njenega novega zajčka. »Knjiga je zelo koristna zlasti za vrtce, ker otroci s posebnostmi niso več ločeni od sveta in zaprti v posebne institucije, ampak praviloma obiskujejo javne vrtce,« je o slikanici povedal avtor.
Nasilje, ljubezen in smrt
Zbirka Lambda je bogatejša za dve novosti, prva je Devica sikarijev kolumbijskega avtorja Fernanda Valleja, ki danes živi in dela v Mehiki, saj zaradi svojega brezkompromisnega načina razmišljanja ni mogel ostati v domovini. Delo spada v žanr »sikarijskega romana«, v katerem odmeva nasilje sikarijev, najetih morilcev, dečkov, skoraj še otrok. Neuničljiva kot smrt pa je tudi ljubezen med prvoosebnim junakom romana in dečkom s pištolo, ki ne umre niti potem, ko ljubljeni pade pod kroglami. Delo je prevedel Ferdinand Miklavc.
Ljubezen in smrt se prepletata tudi v pesniški zbirki Cuerpo Plural Cirila Berglesa, ki je nastala tik pred njegovo smrtjo leta 2013. V njej se subjekt pred ljubezensko bolečino in življenjsko praznino zateče v pesnjenje, v prvi pesmi Pesnik gej, ki je tudi najdaljša v zbirki, pa »se jasno deklarira kot gej in razkriva mnoge težave in dvome, ki jih je imel v svojem življenju«, komentira avtor robnega zapisa Andrej Zavrl, ki je Cuerpo plural označil za najtemnejšo Berglesovo zbirko.
