»Zdravnica je ugotovila, da imam povišan holesterol, in mi namesto zdravil raje predpisala šolo zdravega hujšanja,« nam je zaupala drobcena Marjeta iz Polja, ki v ŠD Polje že tretje leto obiskuje vsakotedensko telovadbo za vzdrževanje pridobljene teže in znanja v šoli hujšanja. »Pa veliko hodim peš, v šolo po vnuka, na pošto, v trgovino, knjižnico,« še pove Marjeta, ki ji v trgovini ni prav nič težko zaviti mimo delikatese in slaščičarne. Je tudi ceneje, pove, druge telovadke iz skupine pa dodajo, da morajo varčevati za nova oblačila, saj stara na njih preveč visijo. Kar tudi ni tako slabo, še dodajo z nasmehom na ustih.
Vinko ob 31 kilogramov
Postavni Vinko, ki je v njihovi skupini pokuril največ – že 31 svojih nekdanjih kilogramov, se na telovadbo vsak teden pripelje iz Gabrovke. Pravi, da se bo potrudil, da bo izgubil še kakšnih deset kilogramov, a za to ne bo nič manj jedel kot prej, ko je imel 127 kilogramov. Shujšal je namreč predvsem s pomočjo reda. Prej je, kot pravi, jedel kampanjsko, enkrat do dvakrat na dan in seveda takrat zelo veliko. Zdaj pa si obroke razdeli na štiri, do priporočljivih pet obrokov na dan mu žal še ni uspelo priti. Ker živi v hribih, mu za napredek pri hujšanju zadostuje slaba ura hoje na dan, konec tedna pa svojo progo podaljša na deset kilometrov. Za šolo zdravega hujšanja se je odločil sam, podprl ga je tudi njegov zdravnik. Zdaj se, pravi, veliko bolje počuti in lažje dela.
Ana, ki je v dveh letih shujšala za 15 kilogramov, še ni povsem zadovoljna s svojo telesno aktivnostjo. Pravi, da ji telovadba ne diši preveč, se pa kljub temu veliko giba, zlasti na vrtu. V šolo hujšanja jo je napotil zdravnik, kilograme pa si je nabrala med kuhanjem in zaradi sladkosnednosti. Zdaj, kot pravi, še vedno kuha za družino, a manj pokuša, njeni obroki so redni in manjši, sladice pa bolj zdrave in manj kalorične.
Soseda Ana in Miro se iz Štepanjskega naselja na telovadbo vedno pripeljeta s kolesom. Anka, prav tako iz Štepanjca, pa prihaja tako kot Jelena iz Polja na telovadbo že deseto leto peš, tudi v snegu. Za šolo se je odločila, ko je kupovala kopalke. Kot pravi, ji zdaj diši tudi fitnes. Mira, ki je od lanske pomladi shujšal za deset kilogramov, je v šolo napotil visok krvni tlak. Pravi, da zdaj teža stoji, a telesna sestava vendar kaže, da se maščoba vztrajno topi. Količinsko zdaj ne je nič manj, le večkrat. Enako kot Jelena, ki se je za šolo odločila pred sedmimi leti ob upokojitvi in v treh mesecih izgubila deset kilogramov.
Hrani se ni treba odrekati
V šoli zdravega hujšanja je zelo pomemben zlasti vidik celostne obravnave posameznika, saj ni edini cilj zgolj izguba kilogramov, marveč zdrav življenjski slog, izpostavlja njihova vaditeljica Jožica Mesarič in doda, da je vzdrževalni program po šoli hujšanja samoplačniški, medtem ko šolo krije zdravstvena zavarovalnica. »Zato v šoli ljudem ne svetujemo, da bi kar naprej stali na tehtnici in šteli kalorije, marveč da bi si zaupali, da se znajo sami pravilno odločati. Zato jih učimo, da jim obrokov med hujšanjem ni treba pripravljati posebej in se jim ni treba ničemur odrekati. Le pravilo petih uravnoteženih obrokov in zadostnega gibanja morajo upoštevati. To pa pomeni, da bodo morali zaradi kepice sladoleda hoditi pol ure več. Učimo jih, da vnaprej načrtujejo, kaj in koliko bodo pojedli in kako porabili odvečno vneseno energijo,« pravi Jožica Mesarič. To seveda pomeni, da se nikomur ni treba izmikati praznovanjem ali obisku restavracij, a morajo dobro presoditi, kaj in koliko bodo pojedli. Upoštevati je treba tudi, da kalorije množita tudi vino in pivo, ki dodatno upočasnjujeta presnovo.
V šoli se naučijo, da uživajo kakovostna in ne osiromašena živila, ki vnašajo v telo samo kalorije. »Želimo, da spremenijo odnos do hrane, ki jo sami pripravijo. Pomembno je, da jih bo ta tudi nasitila. Vedeti moramo, kdaj kaj pojemo. Za sadje in vitamine je čas dopoldne, ne ponoči, ko je tudi presnova drugačna. V šoli gremo zato skozi celotno prehransko piramido in skupaj ugotavljamo, kaj se da zamenjati, kako pripravljati živila. Pozorni smo tudi na to, da hrana čim prej zapusti telo. Zato moramo v telo vnašati čim več balastnih snovi.«
Naučijo jih tudi razmisliti, ali so v trenutku, ko občutijo nelagodje, zares lačni ali morda samo žejni. Veliko ljudi namreč zamenja žejo z lakoto in takoj poseže po hrani. V primeru, da voda ne poteši nelagodja, na začetku priporočajo malo zelenjave, kmalu pa tako in tako vsi ugotovijo, da tri ure do naslednjega obroka ni težko zdržati.
Z analizo telesne sestave že na začetku ugotovijo bazalni metabolizem vsakega udeleženca, ki pod to mejo ne smejo iti, lahko pa svoje potrebe zmanjšajo za 500 kalorij. Analizator telesne sestave kaže tudi odstotek maščobe v posameznih delih telesa, odstotke suhe snovi (kosti, mišic) in tekočine v telesu.
Diete niso samo slabe
Po dietah, posebno načrtovanih, kot je denimo beljakovinska, je na kratek rok mogoče doseči hitrejše učinke. Ko pa se človek vrne k normalni prehrani, se vrnejo tudi kilogrami, pojasnjuje Mesaričeva in doda, da so najslabše enostranske diete. Seveda pa tudi v dietah ni vse samo slabo; ločevalna dieta zelo smiselno ločuje živila. Da ni dobro uživati vseh živil hkrati, učijo tudi v njihovi šoli. Obroki so lahko sestavljeni tudi samo iz dveh prehranskih skupin hkrati. Tako je želodec manj obremenjen, želodčni sokovi hrano lažje predelajo, nas pa v želodcu ne bo tiščalo in napenjalo in bomo manj utrujeni.
Tudi s trenutno najbolj priljubljeno paleo dieto, ki izločuje žitarice, ni nič narobe, zlasti za nešportnike. Če dieta nekomu ustreza in dobi dovolj energije iz zelenjave, se je lahko mirno drži, pravi Mesaričeva in doda, da težave nastopijo, ko se diete loti posameznik s premalo znanja, ki ne zna pravilno nadomestiti potreb po ogljikovih hidratih in vitaminih. Ob prevelikem vnosu beljakovin zlahka pride tudi do tvorbe stranskih produktov, ki so za telo strup.
»Tudi vegetarijanci lahko živijo zdravo, a za to ni dovolj, da iz hrane izločijo meso. Vegetarijanci morajo imeti veliko znanja o tem, s čim nadomestiti meso, da jim ne bo primanjkovalo beljakovin in vitaminov. Tudi hujšanja po luni pri nas ne prepovedujemo; če nekdo verjame vanjo in mu ustreza, jo lahko izvaja. En dan posta na mesec verjetno ne bo nikomur škodil. Kako vplivajo na človeka daljši, bodisi shujševalni bodisi očiščevalni posti, pa je že druga pesem. Očiščevalni posti, na katere se je treba dobro pripraviti in hrano postopno vnašati v telo tudi po koncu posta, marsikomu ustrezajo, zlasti pred določenimi posegi. Shujševalni pa niso pravi način za trajno izgubo teže,« je prepričana Jožica Mesarič.