Z okro do lepe kože

Ko beseda nanese na okro, tudi večina ljubiteljev kulinarike začne skomigati z rameni, saj le malokdo ve, kako je videti in kaj bi lahko z njo sploh počel. Pravijo ji tudi bamija, kar je nastalo iz njenega arabskega imena bamyah, v Ameriki pa gumbo, kar izvira iz zahoda Afrike, od koder so bamijo prinesli priseljenci. Zapise besede bamyah so sicer našli v egipčanskih in mavrskih spisih iz 12. in 13. stoletja in predpostavlja se, da je rastlina k nam prišla od tam. Okra je sorodnica hibiskusa in izvira iz tropske Afrike, še danes pa marsikje verjamejo, da gre za afrodiziak. Ravno zaradi tega se tradicionalna bosanska svečana jed imenuje begova čorba – jed iz mesa in zelenjave naj bi pripravljali begu pred obiskom harema. V Bosni in Hercegovini je okra nasploh zelo razširjena in jo prodajajo na tržnicah tako svežo kot sušeno. Prednost slednje je seveda dostopnost vse leto, medtem ko moramo svežo bamijo v njeni zelo kratki sezoni porabiti hitro, saj ne zdrži daljšega skladiščenja. Kadar uporabimo suho okro, jo moramo pred kuhanjem namočiti v okisani vodi, podobno kakor sušene gobe. Okro poznajo še druge kuhinje, denimo grška in zelo dobro tudi španska ter italijanska, kjer iz nje pripravljajo denimo firenško solato. To storijo tako, da okro narežejo in jo skupaj z gamberi popečejo na olivnem olju ter postrežejo skupaj z rukolo, paradižnikom in rezinami pomaranče. Nekateri prisegajo na pomokane in ocvrte bamije, imenitno pa se priležejo tudi surove v solati. Veliko bamije pojedo tudi Američani, in sicer v priljubljeni obari, ki ji pravijo gumbo in izvira iz južne Louisiane, kjer so jo začeli v času suženjstva pripravljati v 18. stoletju. Danes jo pripravijo iz mesa ali celo morskih školjk, zelenjave, riža in seveda bamije. Okra, ki jo lahko uživamo surovo, recimo v solati, je po okusu pravzaprav še najbliže jajčevcu, po obliki pa spominja na podolgovate paprike. Zanimivo je, da se plodovi nabirajo nezreli in prav takšni tudi uporabijo, zreli pa olesenijo in so primerni kvečjemu za seme. Ena največjih težav pa je pri nas okro kupiti. V trgovinah je nimajo, pridelujejo pa jo nekateri kmetovalci in menda skoraj ves pridelek prodajo gurmanom po rodu iz Bosne. Z okro ne bi mogli zadeti bolje, kot če jo narežemo v jedi na žlico, juho ali enolončnico, saj s svojim nekoliko sluzastim sokom jedi prijetno zgosti in jih naredi kremaste. Okra vsebuje veliko vitaminov A in C ter je dober vir železa in kalcija ter mineralov. Vsebuje tudi škrob, nekaj maščobe in riboflavin. Okro so zaradi tega cenili že v starem Egiptu, kjer so jo uživali za lepo gladko kožo. Zapiski pričajo, da je bila bamija najljubša jed egipčanske faraonke kraljice Kleopatre, in številni še danes trdijo, da je to doprineslo k njeni lepoti. Že zato jo je vredno pokusiti!