Če Mirko Tuš proda Tušmobil, je finančnih težav v njegovem poslovnem imperiju konec, nam je zaupal vir blizu bank, s katerimi se znani celjski podjetnik dogovarja o novem reprogramiranju najetih posojil in s tem nadaljnjem preživetju tretje največje trgovinske verige v državi.
S prodajo hitro rastočega mobilnega operaterja bi Tuš dobil krvavo potrebna sredstva, s katerimi bi znižal zadolženost skupine Tuš Holding. Po nekaterih informacijah bi lahko za Tušmobil iztržil tudi več kot 50 milijonov evrov (brez upoštevanja prevzema dolgov). Tudi sicer banke že dalj časa zahtevajo prodajo vseh Tuševih naložb, razen osnovne trgovske dejavnosti. Po drugi strani si Tuš ne sme privoščiti novih vlaganj v Tušmobil, ki pa bo verjetno že v kratkem potreboval več deset milijonov evrov svežega denarja.
Samo nakup radijskih frekvenc v pasu pod enim gigahertzem (GHz), ki jih bo lahko izkoriščal 15 let in bo njegovim uporabnikom omogočal dostop do spleta s hitrostjo več kot deset megabajtov na sekundo (Mb/s), je Tušmobil stal več kot dvajset milijonov evrov. Tako je moral pred nedavno dražbo najeti okoli 28 milijonov evrov posojila in pri bankah zastaviti premoženje. Dodatnih nekaj deset milijonov evrov ga bo stala nadgradnja omrežja s tehnologijo LTE/4G. Pri tem niso upoštevani odhodki, povezani s pridobivanjem novih naročnikov in subvencioniranjem mobilnih aparatov, prav tako ne morebitno povečanje stroškov nacionalnega gostovanja.
Čeprav je Tuš do sedaj z zahtevano ceno 150 milijonov evrov uspešno odganjal zainteresirane kupce, bi lahko zaradi nujnosti prodaje vendarle pristal na nižjo številko. Tretji največji slovenski mobilni operater je sicer v zadnjih nekaj letih močno izboljšal poslovne rezultate. Lani, v šestem letu delovanja, je Tušmobil prvič posloval s čistim dobičkom. Prihodki so se povečali še za nekaj odstotkov na več kot 78 milijonov evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) družbe je medtem dosegel rekordnih 12 milijonov evrov. Obenem je Tušmobil v prvem letošnjem četrtletju povečal tržni delež na 12,2 odstotka. Vse to povečuje njegovo vrednost.
Kljub temu je po oceni poznavalcev razmer malo verjetno, da bi na slovenski trg s prevzemom Tušmobila vstopil povsem nov igralec. Trenutno namreč teče prodaja veliko večjega Telekoma Slovenije, s katerim bi finančni ali strateški vlagatelj prišel do vodilnega tržnega deleža tako na fiksnem kot na mobilnem segmentu. Eden od argumentov je tudi ta, da bi moral novi lastnik Tušmobila temu priskrbeti sredstva za vlaganja v mobilno omrežje, pri čemer je trg v zreli fazi, marže pa padajo. Tako je dosti bolj verjetno, da ga bo kupil eden od večjih operaterjev, že prisotnih na slovenskem trgu. Gre za Telemach in Simobil, ki sta se v preteklosti že zanimala za nakup Tušmobila.
Telemach, nad katerim bedi močna regionalna skupina United Group, bi s tem tudi uradno postal konvergenčni operater, torej bi uporabnikom ponujal pakete četverčke. Naš največji kabelski operater sicer že omogoča mobilno telefonijo, gostuje pa ravno v Tušmobilovem omrežju. Toda pogovori naj bi po neuradnih informacijah prenehali. Drugi možni kupec Tušmobila je Simobil oziroma njegov lastnik Mobilkom iz Avstrije. Pri tem bi šlo za povezovanje drugega in tretjega največjega operaterja, ki obvladujeta več kot 41 odstotkov trga mobilne telefonije (Telekom Slovenije 50 odstotkov), tako da bi lahko imeli težave z varuhom konkurence. Vendar ne gre spregledati, da nekateri poznavalci dlje časa poudarjajo, da sta smiselna kvečjemu dva in ne štirje infrastrukturni operaterji. Tako bi lahko Avstrijci z milijardo evrov, ki jim jo je obljubil mehiški telekomunikacijski mogotec Carlos Slim, konsolidirali slovenski trg in morda prevzeli tudi fiksnega operaterja T2.
Čeprav je prodaja Tušmobila bližje kot kadar koli prej in naj bi bila ena od zahtev bank upnic za soglasje k načrtu preventivnega prestrukturiranja, ni izključeno, da ga bo celjski podjetnik podobno kot po letu 2011 raje zadržal v svojih rokah. Po nekaterih informacijah naj bi Tuš zadolženost svojega imperija reševal tudi s tem, da bo moral najti strateškega partnerja za Engrotuš in mu prepustiti del lastništva. Čisti prihodki družbe so se namreč lani znižali za kar deset odstotkov, EBITDA pa je padel za kar tretjino.
