Na zadnjem od predobravnavnih narokov na ljubljanskem okrožnem sodišču prvoobtoženi Tosić, tako kot ostali, ni priznal krivde. Njegov zagovornik je pri predlogu za izločitev dokazov poudaril, da se med drugim izločitev nanaša na izsledke odredb ter na prikrite preiskovalne ukrepe. Med slovenskimi dokazi je izpostavil netočne izjave policije o izvoru telefonskih številk, ki naj bi se nanašale na Tošića.
Ob tem je Bošnjak dejal, da je pridobivanje telefonskih številk potekalo v neskladju z ustavo. Pri tem gre po njegovem mnenju za poseg v komunikacijsko zasebnost in kršenje človekovih pravic. Zato je sodišču podal predlog, da v okviru odločanja prekine postopek o dovoljenosti dokazov in začne postopek pred ustavnim sodiščem. Poleg tega je Tošićev odvetnik izpostavil, da je policija za prikrite preiskovalne ukrepe uporabila nezakonite IMSI lovilce.
Med srbskimi dokazi je po mnenju odvetnika prav tako sporna neskladnost prikritih preiskovalnih ukrepov s srbsko zakonodajo v povezavi s prisluškovanjem domnevnemu sodelavcu slovenske skupine obtoženih Željku Vujanoviću, ki ga je izvajala srbska varnostno-obveščevalna služba BIA. Po mnenju Bošnjaka je vprašljiva njena pristojnost za tovrstne ukrepe, povezane s kazenskimi zadevami.
Predlog izločitve urugvajskih dokazov
Tošićev zagovornik je v predlogu za izločitev urugvajskih dokazov pojasnil, da pri preiskavi jahte Maui v Urugvaju, kjer so našli dve toni kokaina, niso bili zagotovljeni ustavno utemeljeni razlogi za preiskavo. V okviru italijanskih dokazov pa je za odvetnika sporno, da ni bilo izdane odredbe za prisluškovanje in prestrezanje elektronskih komunikacij med člani združbe.
Tožilstvo vztraja na zakonitosti vseh dokazov. Med njimi je omenilo različna prisluškovanja pogovorov, ki so jih zabeležile slovenski, italijanski in srbski varnostni organi, ogled videoposnetkov italijanskih varnostnih organov, branje sms-sporočil med člani združbe ter izsledke tajnega opazovanja, ki se nanaša na Tosića.
Tako Bošnjak kot drugi Tošićev odvetnik Luka Zajc pa sta predlagala vse dokazne predloge iz prvega sojenja.
Kot je za STA pojasnil Zajc, se bo sodnica v nadaljevanju odločila o izločitvenih zahtevkih ter o temu, ali bo ugodila še kakšnemu dokaznemu predlogu, podanemu na predobravnavnih narokih. Nato bo možnost pritožbe s strani zagovornikov obtoženih ali okrožnega državnega tožilstva. Ko bo odločitev sodišča glede izločitve pravnomočna, pa se bo začela glavna obravnava. Zajc predvideva, da bo do tega prišlo šele jeseni.
