Večina redne ponudbe resne glasbe je pri nas razporejena v različne abonmaje, ki jih ponujajo orkestri ali razne ustanove. Pogosto tudi velja, da je abonmajska ponudba dokaj tradicionalistična; preverili smo, kako bo s tem v prihodnji sezoni. »Pri repertoarju gre vedno za mešanico želja prirediteljev, hotenj gostujočih umetnikov, snovalcev orkestrskih programov in ponudbe agencij. Moja izbira se mora temu prilagajati, dejstvo pa je, da bi moral biti odstotek izvajanja sodobnih skladb v naših programih višji,« ugotavlja vodja programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domuIngrid Gortan, ki v tej hiši oblikuje zlati in srebrni abonma.

Toda mnogi ljudje ne prihajajo na koncerte zaradi programa, temveč zaradi imen, kar umetniške vodje spravlja v precep. »Zato je vpeljava novih del v program naloga domačih ansamblov in orkestrov. Naš cikel sodobne glasbe Predihano podpira delovanje orkestra Neofonia, saj menimo, da bo prav z izkušnjami naših glasbenikov postala sodobna glasba bolj vpeta v ta prostor. Gostujoči umetniki pridejo in gredo, mentaliteta se samo zaradi njih ne bo spremenila,« še razmišlja Gortanova.

Pravila igre že določena

Njihov zlati abonma obiščejo tuji orkestri, ki so na turneji, v okviru katere je na voljo nekaj programov s približno podobno kombinacijo skladb, ki je rezultat prilagajanja vseh sodelujočih. Ingrid Gortan doda: »Iz geografskih razlogov prihajajo navadno k nam v okviru turnej po Nemčiji, Italiji ali Avstriji, kjer so programsko naslonjeni na domačo simfonično tradicijo, predvsem iz obdobja romantike, ki je danes za večino orkestrov železni repertoar. V Italiji se simfonična glasba ni ravno razmahnila, operna izraznost je bila vedno pred simfonično, zato so programi repertoarno zelo predvidljivi.« Bistveno besedo pri tem imajo sponzorji, to so v glavnem zasebne ustanove, ki si preverjeno glasbo želijo zaradi zanesljivega izkupička od vstopnic. Drug problem je visoka povprečna starost poslušalcev na nemško govorečem območju. Tretji je ta, da je glasba sodobnih avtorjev zaščitena in je treba pokriti avtorske pravice v višini 10-odstotnega prihodka od prodanih vstopnic. Potem so tu še drage pravice za uporabo notnega materiala – in cenovna razlika med izvajanjem tradicionalnega in sodobnega repertoarja postane občutna. Snovalci programov se posledično sodobni glasbi izogibajo, čeravno bi morali težiti ravno k njej.

Pri nas se še pozna postsocialistična realnost, ki odseva v širše dostopnem glasbenem šolstvu; poslušalci so zato bolj odprti do sodobne glasbe in programi so lahko aktualnejši. Po drugi strani ta »postsocialistični duh« pomeni tudi to, da ljudje niso pripravljeni plačati vstopnic po tržni ceni. »Vsi bi imeli tukaj Berlinsko in Dunajsko filharmonijo, ko pa bi bilo treba odšteti za karto 300 evrov, kolikor odštejejo denimo v Luzernu, na Dunaju in v Salzburgu, tega ne bi storili,« še ugotavlja Gortanova. Kar se tiče nove sezone, se najbolj veseli Simfoničnega orkestra iz Birminghama z Andrisom Nelsonsom in violinistko Baibo Skride ter Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja, ki prihajajo v zlati abonma, v srebrnem pa napeto pričakuje violinista Kelemena Barnabása, čelista Gautierja Capuçona in pianistko Sofie Guljak.

Abonmaji zagotavljajo publiko

Umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV SlovenijaMaja Kojc pravi, da se tudi pri njih od običajne abonmajske ponudbe ne bodo oddaljili. Ta jim zagotavlja krog poslušalcev, ki jim ustreza tak način ponudbe – ne odločajo se sproti za posamičen koncert, ampak za paket. Imajo pa cikel Kromatika in kar nekaj zunajabonmajskih koncertov.

S presojo, koliko všečnega in koliko umetniškega uvrstiti v program, je treba biti kar previden, razmišlja Kojčeva. Kot glasbenica je navdušena nad sodobnimi skladbami, zaveda pa se, da jih kot umetniška vodja ne more uvrščati na spored za vsako ceno. Prav pa je, da se med programom znajdejo novitete, domače in tuje. V novi sezoni bodo en abonmajski koncert namenili izključno sodobni glasbi, ko v goste prihaja Ensemble Modern iz Frankfurta; izvajale se bodo skladbe Schönberga in slovenskega skladatelja Vita Žuraja, v središču pa bo Žurajeva skladba Changeover za ansambel in simfonični orkester, za katero ga je nagradila Zveza nemških skladateljev. Izrazito sodoben bo tudi drugi koncert, ko bodo premierno izvedli petstavčno Simfonijo Mont Blanc, enega od stavkov je prispevala tudi slovenska skladateljica Nina Šenk. Kojčeva še pravi, da opažajo precejšnje kakovostne razlike med sodobnimi skladbami, ki jih bo morala zgodovina še selekcionirati. Sicer bo za razliko od iztekajoče sezone, ko so potovali od baroka do jazza, časovni okvir prihodnje leto ožji – veliko bo skladb 20. in 21. stoletja, za protiutež pa kar nekaj romantike.

Od tradicije do »eksotov«

Tudi Barbara Švrljuga, ki kot umetniška vodja snuje program v Koncertni poslovalnici Narodni dom Maribor, je prepričana, da je treba v repertoar nujno vključevati novo. Sicer verjame, da tradicije in izkušnje prinašajo modrost in omogočajo napredek, vendar tudi v umetnosti težko govorimo o premočrtnem zgodovinskem razvoju – prej o spremembah okusa, okoliščin in slogov. Sezono v njihovem orkestrskem ciklu bodo odprli tamkajšnji stari znanci Camerata Salzburg s svojim nekdanjim vodjem Rogerjem Norringtonom, prihaja Angleški komorni orkester z violinistom Julianom Rachlinom, pa Zagrebški solisti z violinistko Tanjo Sonc; Orkester Slovenske filharmonije se bo soočil z dirigentom Pedrom Halffterjem, svoje filharmonike iz Brna bo pripeljal srbski dirigent Aleksandar Marković. Komorni cikel bo višek doživel s triom Baibe Skride (ki bo tudi gostja srebrnega abonmaja CD), Daniela Müller-Schotta in Xavierja de Maistra.

V 16 koncertov modrega in oranžnega abonmaja bo zapakirana ponudba Slovenske filharmonije (SF), to bo tudi prva umetniška sezona, ki jo je zasnovala nova šefinja dirigentka Keri-Lynn Wilson. Kar nekaj bo del železnega repertoarja, Wilsonova se med manj znanimi mojstrovinami veseli Janáčkove Sinfoniette in Bergove suite Lulu. Prihajajo pa tudi »eksoti«, kot je kitajski dirigent in skladatelj Tan Dun ali (v sodelovanju s Festivalom Slowind) največji japonski skladatelj Toru Takemicu. V posebnem fokusu bodo tudi štirje slovenski skladatelji Lojze Lebič, Aldo Kumar, Milko Lazar in Vitja Avsec. Obenem uvajajo Prvi filharmonični festival baročne glasbe, umetniško ga bo vodil Matej Šarc, zaradi pomanjkanja denarja pa ukinjajo komorni cikel, ki so ga pripravljali skupaj z zagrebško in beograjsko filharmonijo. Osem koncertov v vokalnem abonmaju SF je zasnovala Martina Batič, posebej se veselijo starega znanca zbora Vladimirja Kranjčevića ter izvrstnega Tõnuja Kaljusteja, dobitnika nagrade grammy za najboljšo zborovsko izvedbo leta 2013. Solistični pevski recital bo dobila mezzosopranistka Monika Bohinec, a tudi večkrat nagrajeni oktet VOCES8.