Več kot tisoč internirancev je dve leti gradilo predor in v krutih razmerah so mnogi za to dali svoje življenje. Umirali so v matičnem taborišču v Mauthausnu, saj so obnemogle in izmučene izpod Ljubelja vozili tja ter jih zamenjali z vedno novimi in novimi sotrpini. Največ je bilo Francozov, francoski veleposlanik je v soboto na spomeniku »J'accuse – obtožujem« odkril novo ploščo v spomin rojakom, stara pa bo našla mesto v Muzeju novejše zgodovine.

Kot vse kaže, pa se bodo po četrt stoletja končno uredili odnosi med državo in občino glede lastništva in upravljanja tega spomenika državnega pomena. Vlada je prejšnji teden lastništvo parcel s Sklada kmetijskih zemljišč prenesla na ministrstvo za kulturo in ga določila tudi za upravljalca spomenika. »To pa je šele prvi korak, saj bomo še v tem mesecu lastništvo prenesli na občino Tržič, Tržiški muzej pa zadolžili, da ga upravlja. Seveda lastništvo pomeni tudi breme, a se je do zdaj izkazalo, da je najboljši lastnik in upravljalec lahko lokalna skupnost, ki bo zdaj lahko kandidirala tudi za evropska sredstva,« je razloge za končno prekinitev mačehovskega odnosa države do ostankov edinega koncentracijskega taborišča na slovenskih tleh utemeljil Grilc, ki je tudi za naprej obljubil denarno pomoč za vzdrževanje spomenika, ki ga je v slavnostnem govoru takole označil: »Danes so od taborišča ostali betonski temelji, neme priče strahotnega režima, ki je na teh betonskih ploščah postavil barake in vanje vrgel sočloveka.«

Na letošnji slovesnosti (podobna se je zgodila tudi na avstrijski strani) se je kot po navadi zbralo nekaj sto ljudi, tudi peščica še živečih taboriščnikov iz drugih koncentracijskih taborišč, ki so se kot vsako leto prišli poklonit umrlim sotrpinom in tako še enkrat več opomnit, da se grozote vojn ne bi smele ponavljati.