A dolgotrajna negotovost, peta tekma se je nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran, obe ekipi pa sta porabili tudi kakšnega jokerja z vratnicami, ki so jih zadeli tekmeci, je bila poplačana z največjim uspehom. Drugič v treh letih so najprej kapetan Dustin Brown, potem pa še vsi igralci, med prvimi tudi eden nosilcev igre in zelo viden člen ekipe v končnici Anže Kopitar, dvignili pokal - priljubljenega "Stankota", velikansko srebrno posodo s še zajetnejšim podstavkom, ki že celo večnost predstavlja največjo nagrado v klubskem hokejskem tekmovanju na svetu.

Kdo je junak?

Junak? Verjetno kar vsi v ekipi Los Angelesa, od sijajnega vratarja Jonathana Quicka (danes 28 obramb), ki tokrat sicer ni imel toliko dela kot na tretji tekmi, ko je ustavil vseh 32 strelov, vseeno pa prispeval levji delež k zmagi, pa do strelcev obeh golov v rednem delu Justina Williamsa in Mariana Gaborika, Slovak se je v končnici zelo razgrel in je sezono končal s 14 goli v izločilnem delu tekmovanj, pa seveda prek Kopitarja, Willieja Mitchella ... Mož odločitve? Tokrat Alec Martinez, ki je imel toliko smole na prejšnji tekmi v New Yorku, ko je plošček po njegovih strelih obtičal tik pred golovo črto in ni hotel v gol. Zdaj je bil branilec natančno tam, kjer je moral biti, da je plošček, ki ga je sicer tudi odlični vratar tekmecev Henrik Lundqvist (danes je dvoboj končal pri 48 obrambah) takrat le odbil, pospravil v mrežo.

»Po tistem, ko sem videl, da gre plošček v mrežo, se mi je čisto 'utrgalo'. Noro vesel sem za vse nas,« je po dvoboju dejal hokejist, ki je poskrbel, da Stanleyjev pokal ni še enkrat dopotoval na vzhodno ameriško obalo. Lovorika je ves čas tekme čakala ob robu igrišča, če jo bodo potrebovali za slavje po koncu. In so tudi jo potrebovali.

Pravi preporod

Los Angeles je v zadnjih letih doživel pravi preporod. Ekipa, ki je pred desetletjem ali dvema veljala za grdega račka v mestu košarke in ki je bila lahko vesela, če se je sploh uvrstila v končnico, je letos ponovila uspeh iz leta 2012, za katerega se je takrat zdelo, da bo težko ponovljiv. Toda trener Darryl Sutter in njegovi igralci so očitno našli pravo kombinacijo odlične igre, nepopustljivosti in kančka sreče. Tudi na peti tekmi so zaostajali, kot že tolikokrat v letošnji končnici, ko so se med drugim v prvem krogu vrnili iz navidez povsem izgubljenega položaja in proti San Joseju nadoknadili tri poraze. Padla sta še Anaheim in Chicago, oba prav tako po sedmih temah, in šele serija z New Yorkom - rangerji so se v veliki finale uvrstili prvič po 20 letih, ko so bili tudi nazadnje prvaki NHL - pa je trajala "le" pet tekem. A kar tri, vse tri v Kaliforniji, so se končale šele po podaljšku.

Eno bolj cenjenih lovorik za igralce je po finalu dobil William. Nagrado Conn Smythe za najkoristnejšega igralca (MVP) končnice si je bržčas priboril prav danes s prvim zadetkom za svojo ekipo, s katerim je iztržek točk popravil na 25 (9 golov, 16 podaj). Zelo resno je bil v igri za to nagrado tudi Kopitar, ki je imel na koncu celo točko več (26; 5 + 21). "Imamo moštvo, ki ga preprosto ni mogoče premagati. Vsaka končna zmaga je nekaj posebnega. Tista iz leta 2012 se zelo razlikuje od današnje, a obe sta popolnoma zasluženi," je menil Williams.

Hokejska trdnjava v Los Angelesu

Dva naslova v treh letih morda pomenita, da se v Los Angelesu ustvarja hokejska trdnjava, vendar presrečni igralci za zdaj še umirjajo evforijo. "Ne vem, če smo že zmagovita dinastija. Ampak mislim, da smo na pravi poti. Imamo sijajno ekipo, bomo pa morali tudi v prihodnje trdo delati," je o tem dejal Drew Doughty.

Potem ko je vodja lige NHL Gary Bettman čestital novim prvakom, naslednikom Chicaga iz sezone 2012/13, je pokal seveda prvi dvignil kapetan Brown, takoj za njim pa Robyn Regehr, ki mu je poškodba preprečila nastop v finalu, zatem sta ga v roke dobila Gaborik in Kopitar. Tudi trener Sutter, ki je zmago sprejel zgolj z značilnim hladnokrvnim nasmeškom, je nazadnje vendarle pokazal, da je v njem tudi veliko čustev, ko je tudi sam dvignil lovoriko nad glavo.

Poraženi trener Alain Vigneault je lahko le nemočno skomignil z rameni: "V takšne tekme greš z željo, da ne boš ničesar obžaloval. Dali smo vse od sebe, odlično smo igrali, odlično streljali. Tri tekme na tem ledu in vse tri so odločili podaljški. Kaj naj še rečem?"

Izenačili dosedanji rekord

Z današnjo 26. tekmo v končnici so kralji tudi izenačili dosedanji rekord po številu tekem v odločilnem delu sezone; doslej sta bila najdlje na delu Philadelphia leta 1987 in Calgary leta 2004, ki pa prizadevanj nista kronala z zmago. Seštevek tekem v "playoffu" zadnjih treh sezon se za kralje ustavi pri 64, kar je tudi nov rekord v NHL.

Slavje v Los Angelesu bo trajalo še nekaj dni, iz tabora slovenskega asa Kopitarja pa so že sporočili, da se bo dvakratni zmagovalec lige NHL predvidoma v domovino vrnil 26. junija.