Mnoga gasilna društva začenjajo zopet uveljavljati predvojno navado, da z veselicami gase žejo članov in drugih ljudij, ki jih z veliko vnemo bobnajo skupaj. Pri tem vštulijo, če le mogoče, tudi ples v svoj program. S plesom pa razvnemajo v najvišji meri ogenj najnizkotnejše mesene sle v mladih ljudeh in postajajo na ta način izborni agitatorji za protiverski liberalizem in socialno demokracijo ali komunizem. Slovesno apeliramo na vse poštene slovenske ognjegasce: Ne zavajajte ljudstva v rajanje in ples! Za rajanje čas ni bil zlepa manj primeren, kakor je sedanji. In ples? Ako verujete v Boga in neumrjočo dušo, potem čujte, kaj pravijo o plesu najboljši poznavalci človeške duše. – Sv. očetje imenujejo ples »pogubo hčera in žena, oslepljenje mož, žalost za angele, veselje za hudiče. Oni pravijo, da je ples pogubljenje za duše, podkopavanje vsakega poštenja, sramotna igra, javno izpostavljanje zločina na ogled, šola nečistosti, poraz lepe nravnosti in krma pregrehe, tempelj Venere (rimske boginje nečistosti), zbirališče nesramnosti in bivališče vse nesnage.« Nikar ne zavijajte oči svetohlinsko, češ: »Nikar ne pretiravaj! Saj ni tako hudo! « – Prosim: Nedavno je imelo veselico ognjegasno društvo; pili so in rajali do 2. ure zjutraj! In naslednji večer jo prišla pod pretvezo, da pomije posodo, mladina zopet skupaj in špektakel je trajal zopet vso noč do jutra. Pokažite mi mladeniča in dekleta, ki rada in mnogo plešeta, pa sta vkljub temu čista na duši in telesu! Graščino dam za vsakega, ki se po močnem vinu in plesu ne vrača domov slabši kot je odšel.

Domoljub, 16. junija 1920

Samomor študentke radi tercijalstva

Zagreb. 13. junija, n. Včeraj se je, kakor že javljeno, zastrupila in prerezala vrat z britvijo medicinka Vilma Zergollernova, članica akademskega društva »Domagoj«. Predsedstvo tega klerikalnega dijaškega društva je poslalo danes policiji pismo, v katerem pravi, da Zergollernova nikakor ni mogla storiti samomora, ker bi bilo to v protislovju z njenimi verskimi nazori in da zato prav gotovo nima tega velikega greha na vesti, radi česar se je vsekakor izvršil umor. Policija seveda ni vzela tega pisma resno v pretres, ker se opira samo na domnevo, češ, da klerikalec ne more storiti samomora. Policija je na licu mesta iz raznih okoliščin nedvomno dognala, da gre za samomor nesrečne mladenke. Danes popoldne je bil pogreb Zergollernove, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, posebno dijakov in dijakinj, ki jih je žalostna usoda mlade medicinke silno pretresla. Nesrečno dekle je imelo pretirano klerikalno in konservativno vzgojo. Ni moglo trpeti strašne discipline, ki ji jo je vcepila mati, zagrizena tercijalka. Dekle je smelo hoditi samo v cerkev in v šolo in ni smelo občevati z nikomur. Razvijajoča se dijakinja tega ni mogla prenašati in je šla prostovoljno v smrt.

Jutro, 14. junija 1925

Klerikalna gonja proti sokolstvu

V zadnjem času so klerikalci in pod njihovim vplivom stoječi duhovniki organizirali sistematično gonjo proti Sokolstvu. Na javnih shodih in v cerkvi ščuvajo ljudstvo proti Sokolom, prepovedujejo poset sokolskih telovadnic ter nagovarjajo roditelje, naj ne dovole svoji deci, da bi vstopala v sokolska društva. Je to sistematična gonja, ki je večinoma v rokah fanatičnih duhovnikov in se razteza po vsi Sloveniji. S prižnic na severni naši narodni in državni meji, kakor na Gorenjskem in Dolenjskem grme nedeljo za nedeljo proti sokolski misli in sokolski organizaciji ter jo predstavljajo nerazsodni ljudski masi kot izvržek človeštva, kot organizacijo, ki se bori proti veri in ruši cerkve, skratka, ki je prototip vsega zla. (…)

Slovenski narod, 14. junija 1925

Hrvatski ban za civilni zakon.

Beogradski »Balkan« je priobčil dne 21. maja članek »Za jedinstvo«, iz katerega posnemamo: Pred kratkim je prišlo v Delnicah na Hrvatskem do neljubega incidenta. Naši vojaki so pretepli župnika Buljana, ker je odvračal tamkajšnja dekleta od sklepanja zakonov s pravoslavnimi. Ban dr. Laginja je odredil preiskavo in poslal zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju pismo, v katerem ga prosi, naj vpliva na svečeništvo, da ne bodo preprečevali sklepanja mešanih zakonov. (…) Naškof je izjavil v svojem odgovoru banu Laginji, da so predpisi katoliške cerkve taki, da njeni predstavniki ne morejo iti na roko drugovercem, ker bi to pomenilo verski indiferentizem, posebno pri sklepanju mešanih zakonov. Z ozirom na ta odgovor je poslal ban prepis nadškofovega pisma notranjemu ministru s svojim spremnim pismom, v katerem pravi, da se je škofijski ordinarijat postavil na nepomirljivo versko stališče, ker preprečuje sklepanje zakonov med pravoslavnimi in katoliki.

Slovenski narod, 30. maja 1920

Izsiljevanje denarja za božjo pot

V fari Tunjice je župnik Razboršek ugotovil, da je postala potreba prekriti cerkev. Na tozadevni konkurenčni obravnavi, katere so se udeležili župnik Razboršek, oba cerkvena ključarja, par občinskih zastopnikov ter zastopnik cerkvenega patrona, so ti možje sklenili, da se napravi streha iz bakrene pločevine, ne glede na to, da je proračun izkazoval za tako streho ogromno vsoto 1.000.000 K stroškov. Upoštevali niso niti mnenja gradbene direkcije, ki je kot izvedenka ugotovila, da so hrastove skodlje ekonomsko najbolj prikladne za viharju izpostavljene cerkve, kakor je tunjiška, ker so take skodlje zelo trpežne in bi po proračunu taka streha stala le 320.000 K. Ker ni nihče vezan po ustanovi ali pogodbi k stroškom za prekritje cerkve in ker dalje nobeden človek ne ve, da li ima tunjiška cerkev kako premoženje ali dohodkov (to je skrivnost župnika, ki ni vezan polagati računov), odpadejo tedaj vsi stroški na verski zaklad kot patrona in na župno občino. (…)

Jutro, 14 junija 1925