V stranki Verjamem problem zadolževanja države v zadnjih petih letih vidimo predvsem v namenu zadolževanja. Izposojenih sredstev namreč ne vlagamo v infrastrukturne objekte (kot pred desetletjem), raziskovanje, spodbujanje gospodarstva in zaposlovanja, urejanje okolja ali razvoj. S temi sredstvi ne nadomeščamo zmanjšanih prihodkov v proračun, ki bi nastali kot posledica davčnih olajšav, oprostitve plačila prispevkov za nove zaposlitve, močnih razvojnih investicij države ali nižje stopnje DDV na storitve v turizmu, s katerimi bi se Slovenija izvila iz primeža krize. Z izposojenimi sredstvi v zadnjih petih letih financiramo skorajda nespremenjen pokojninski sistem in sistem socialnega varstva, deloma neučinkovit javni sektor, netransparentno porabo denarja v zdravstvu, državne pomoči podjetjem tik pred stečajem ter dokapitalizacijo bank v državni lasti, ki zaradi napačnega privatizacijskega modela in prenapihnjenega gradbenega sektorja svojih terjatev trenutno ne morejo dobiti poplačanih. V stranki Verjamem ne podcenjujemo podanih priporočil evropske komisije. Ocenjujemo, da so pripravljena strokovno, saj zajemajo celovit in transparenten pregled stanja na področju javnih financ in izvajanja strukturnih reform v Sloveniji. Menimo, da komisija z objavo priporočil nastavi ogledalo o uspešnosti dela posamezne evropske vlade tako vladam samim kot tudi zainteresiranim javnostim.
Tokrat je evropska komisija v priporočilih slovensko vlado opozorila, da mora sprejeti odločitev, katere strukturne reforme bo izvedla, sprejeti pravila o uravnoteženih javnih financah ter začeti celovit pregled izdatkov na področju zdravstva. Komisija vladi svetuje, naj odpre javno razpravo o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2020 in spodbudi pokojninsko varčevanje v okviru drugega stebra pokojninskega sistema. Vsa ta priporočila so tudi sestavni del programskega dokumenta stranke Verjamem, skupaj z zahtevo po razjasnitvi pristojnosti in transparentnem delovanju Družbe za upravljanje terjatev bank ter vzpostavitvijo sistema za prestrukturiranje in razdolžitev podjetij, ki bi omogočil prekinitev posojilnega krča in vnovičen investicijski cikel slovenskega gospodarstva.
V programu predvidevamo tudi zmanjšanje poslovnih ovir na ključnih področjih gospodarskega razvoja, da bo država postala privlačnejša za neposredne tuje naložbe. Veliko pozornost namenjamo tudi sprejetju učinkovitih ukrepov za boj proti korupciji, povečanju preglednosti poslovanja države in podjetij v državni lasti ter strokovni in osebni odgovornosti tistih, ki jih upravljajo. Poudarjamo, da sta odločitev o doslednem spoštovanju podanih priporočil in način njihove implementacije pristojnost vlade. Čeprav smo zgoraj našteta priporočila vključili v naš program, pa se ne strinjamo v celoti s priporočili komisije glede časovnih rokov privatizacije, predvsem v delu, ki pokriva področji telekomunikacij in infrastrukture. Prav tako menimo, da je v dolgoročnem interesu slovenskega gospodarstva, da država ohrani kontrolni delež v vsaj eni sistemski banki. Podana priporočila po mnenju stranke Verjamem predstavljajo jasno opozorilo, da je treba nemudoma začeti izvedbo nekaterih strukturnih reform in vzpostaviti javnofinančno ravnovesje. Pristop, način izvedbe in delež bremena, ki bi ga morale za izhod iz krize nositi posamezne družbene skupine, pa predstavlja izključno odgovornost vlade in zahteva močno podporo slovenskih državljanov.