»Žledolom je poškodoval okoli 600.000 hektarjev. Od tega je 13.800 takšnih, ki potrebujejo obnovo in k sreči se gozd tudi sam obnavlja, vendar tega ne zmore na vseh površinah. Ocenjujemo, da je približno 900 hektarjev takšnih, kjer mu je treba pomagati s sadnjo,« je pojasnil vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Damjan Oražem. Prav pri tej umetni obnovi gozdov pa bodo vskočili taborniki, ki bodo jeseni oziroma spomladi ob ustreznih razmerah zbrali prostovoljce in skupaj na najbolj prizadetih območjih zasadili na tisoče mladih dreves, predvsem bukev in smrek. Še pred tem je sadike treba nabaviti, ki pa seveda stanejo, je uvodoma poudaril tabornik Andrej Lenič in pozval tako posameznike kot podjetja, da se pridružijo prvemu delu akcije: »En evro za nakup sadike lahko darujete tako, da na številko 1919 pošljete SMS-sporočilo s ključno besedo GOZD.« Za spremljanje odziva bodo na spletni strani projekta zagnali tudi števec zbranih sadik.

Gozdarski strokovnjaki so ocenili, da obnova hektarja gozda stane med 3000 in 5000 evri, za obnovo po letošnjem žledolomu pa gozd potrebuje približno dva milijona sadik. Pobudniki akcije so si zadali, da bi se vsaj deset odstotkov od tega zgodilo s sajenjem v naslednjih letih. »Torej, ena sadika na vsakega desetega Slovenca, kritičnih pa je 900 hektarjev gozda, kar pomeni 1300 nogometnih igrišč,« je na včerajšnji novinarski konferenci najbolj slikovito ponazoril ambasador projekta, po srcu še vedno tabornik Andrej Težak - Tešky, medtem ko je starešina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih izpostavil, da se te prednosti, da živimo v čudoviti državi, kjer 60 odstotkov površine pokriva naravni gozd, včasih niti ne zavedamo – dokler ne pridejo k nam tujci, ki nam prav to zelo zavidajo.dv