Člani zasedbe Slowind sicer pravijo, da ne marajo poudarjanja obletnic, ki so pri snovanju nekega umetniškega programa najlažja izbira. Tudi zato so – sicer bolj po naključju in potem tudi malce v šali – lansko jesen na svojem 15. festivalu Slowind, ko je bil v fokusu skladatelj Vinko Globokar, raje praznovali njegovih 79 let.
A letos ob okroglih obletnicah vseeno niso mogli zamižati, kajti med jubilanti je več skladateljev, ki jih še posebej cenijo in so že bili v ospredju na njihovih prejšnjih festivalih. Poleg Globokarja sta namreč osemdesetletnika še Lojze Lebič in Božidar Kos, in ustvarjalnost vseh treh bo dva večera v središču priložnostnega festivala Okus po času, ki beži.... So pa na festival povabili še nekaj skladateljev, ki so jubileje praznovali pred kratkim, in sicer Iva Petrića, Jakoba Ježa, Igorja Štuhca in Pavleta Merkuja.
Jubilanti o času
Naslov za festival so si izposodili pri istoimenski skladbi Lojzeta Lebiča, ta pa iz verza pesmi Okus po medu Kajetana Koviča. Gre za orgelsko skladbo, ki je nastala leta 1978 po naročilu zagrebškega Glasbenega bienala, motivno je skladatelja vznemirjal »bežeči čas«, zvočno pa je potoval od gregorijanskega korala prek citata Perotinusa vse do sodobnih načinov igranja, kot so fiksiranje tipk, klastri, glissandi in podobno. Lebič je skladbo posvetil madžarskemu skladatelju in organistu Zsigmondu Szathmaryju, ta pa jo je leto po nastanku prvič izvedel v cerkvi v Splitu. Pozneje je skladbo večkrat zaigral Hubert Bergant, zdaj jo igra Tomaž Sevšek Šramel, ki jo bo izvedel tudi na prvem koncertu minifestivala.
Poleg te skladbe bo mogoče slišati še Lebičeve Aprilske vinjete (Chalumeau III.), ki jih bo izvedel flavtist Aleš Kacjan iz kvinteta Slowind, Ježeve Vodomke pa bodo odpele članice Dekliškega komornega zbora Glasbenega centra Edgar Willems. Izvedle bodo še eno Lebičevo delo, zborovsko skladbico Čas. Štuhčevo obsežno delo Interrogatur – respondit za pihalni kvintet je nastalo lani in so ga slowindovci prvič odigrali na Noči slovenskih skladateljev; skladatelj pravi, da je delo antipod skladbi The Unanswered Question (Neodgovorjeno vprašanje) Charlesa Ivesa.
Merkùjev Trio di canzoni za flavto, klarinet in fagot se poigrava z zaporednostjo počasi – hitro – počasi, skladatelj pa je delo napisal za zasedbo, ki je podobna ansamblu rezijanskih ljudskih godcev. Petrićev Pihalni kvintet št. 3 je iz njegovega aleatoričnega obdobja, ko je še skrbno sledil svojemu vzorniku, poljskemu skladatelju Witoldu Lutoslawskemu; delo je napisal leta 1974 za takratni Pihalni kvintet RTV Ljubljana. Petrić kot komponist slovi kot izjemen poznavalec pihalnih in trobilnih inštrumentov, ne nazadnje je še kot študent igral oboo pri Simfonikih RTV Slovenija.
Še neslišane kompozicije
Če so prvi večer organizatorji poimenovali Čas, so jutrišnjega drugega Dogodek. Že na začetku petkovega koncerta bomo slišali dve Lebičevi skladbi, Dogodki II. in Godalni kvartet. Prvo skladbo je napisal leta 1975 za zagrebški bienale sodobne glasbe, takrat še s tolkali in drugimi priročnimi inštrumenti, nato pa nanjo pozabil, dokler je niso leta 2002 od nekje privlekli slowindovci; obdržal je naslov, večino ostalega pa je napisal na novo, zato izvedbo s slowindovci pred dvanajstimi leti šteje za krstno.
Tudi Godalni kvartet je nastal že pred časom, leta 1983 za založbo Peters iz Leipziga, in bo tokrat doživel slovensko premiero. Kvartet prepletajo številne križne povezave ter odmevi variiranih in transformiranih osnovnih shem, likov in kompozicijsko-tehničnih postopkov, ki rastejo v sintezo racionalnega in igre, modernizma in tradicionalnosti. Pihalce bodo seveda na odru v tej skladbi zamenjali štirje godalci – Janez Podlesek, Matjaž Porovne, Oliver Dizdarević Škrabar in Klemen Hvala.
Sledili bodo Ježevi Odsevi Hajamovih stihov, kjer bo solistka mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, zanimivo pa bo prisluhniti tudi Kosovim Trem stavkom za flavto, pozavno, tolkala in klavir iz leta 1982. Po skladateljevih besedah gre za primer tako imenovane absolutne glasbe, Kacjan pa je dodal, da je skladba, predvsem v prvem stavku v ritmičnem smislu izjemno kompleksna in ravno zato v izziv.
Odslej bo treba z očali
Za konec bodo slowindovci izvedli še Globokarjev Discours VIII za pihalni kvintet, ki ima po besedah oboista Mateja Šarca prav tako priokus časa. »Te skladbe zelo dolgo nismo izvajali, potem pa smo jo spet januarja letos v Parizu. Zaradi nenehnega gibanja imamo parte prilagojene tako, da uporabljamo tudi lire (lira je v tem primeru majhno notno stojalo, ki se ga se pritrdi na inštrument – op. p.). Lira je pri klarinetu denimo zelo utečena stvar, za oboo pa je malce nerodna, ker je inštrument izdelan precej konično,« se smeje Šarc. »Nekoč smo to skladbo izvajali brez problemov in smo z lahkoto brali note, zdaj ugotavljamo, da že potrebujemo očala.«
Predkoncertni pogovori, kar se je izkazalo tudi na Festivalu Slowind, so vedno odlično sprejeti, poslušalci imajo radi neposreden stik z ustvarjalci in poustvarjalci, sploh pri sodobni glasbi so takšni pogovori edukativno koristni in skorajda nujni – ter so seveda odličen uvod v koncertni dogodek in spoznavanje sporeda. Nocoj ob 19. uri, torej uro pred koncertom, bo Šarc poklepetal z Lebičem, Štuhcem in Petrićem, jutri pa še enkrat z Lebičem ter Kosom in Ježem. Ne bodo govorili le o glasbi ter o tem, kaj je nekoč pomenilo biti skladatelj in kaj danes, temveč tudi širše o umetniških, kulturnih in družbenih fenomenih.
