Na tekmi svetovnega pokala v Londonu ste bili peti, kar je najbolje doslej v svetovnem pokalu. To vas verjetno navdaja z optimizmom?
Seveda. Še posebno polfinalna vožnja v Londonu je bila zelo dobra, kar me je navdalo z optimizmom in mi dokazalo, da sem sposoben sestaviti takšno vožnjo. Upam, da mi bo dobro pripravljenost uspelo potrditi tudi v Tacnu.
V finalni vožnji ste se v Londonu hitro dotaknili vrat. Kako je potem veslati dalje, ko že veste, da ste takoj napravili napako?Rekel bi, da to zame ni stresno. V Londonu, kjer se ogrevamo znotraj olimpijske proge, slišimo napovedovalca in točno vemo za rezultate preostalih tekmovalcev. Tako veš, kako dobro moraš odpeljati za uvrstitev med prve tri. Ko sem videl, da sem se dotaknil tretjih vrat, sem vedel, da mora biti za zmago vožnja odlična, še za dve sekundi boljša kot tista v polfinalu. Poizkusil sem, da bi mi to tudi uspelo, ampak na zadnjem, težkem delu proge mi je koncentracija nekoliko popustila in storil sem še eno napako.
Peter Kauzer je v enem izmed intervjujev dejal, da je proga v Tacnu za slovenske tekmovalce prednost. Se strinjate?Se strinjam. Slovenski tekmovalci imamo na tej progi že toliko preveslanih kilometrov, da poznamo njene pasti. Tukaj treniramo tudi čez zimo in spomladi, zato imamo prednost. Toda na dan tekme, ko je vzdušje popolno, ko pride veliko gledalcev, se moraš zbrati 100- ali pa celo 110-odstotno in odpeljati svojo vožnjo.
Ko sva ravno pri domači publiki. Vas ta ponese, napolni z dodatno energijo, da dosežete boljši rezultat?Že ko v Tacnu začnem trenirati v ponedeljek ali torek, začutim drugačno vzdušje. Vem, da sem doma. Kasneje, ko so na tekmi tribune polne, mi pa to da še dodatno motivacijo, še dodaten zagon, da lahko dobro odpeljem progo.
Peter Kauzer si je poškodoval ramo in je najverjetneje že zaključil z letošnjo sezono. Je breme dobrega rezultata zdaj padlo na vas?Niti ne. Menim, da moram še vedno odpeljati samo svojo vožnjo. Na startu sem osredotočen le na to. Želim pa Petru čimprejšnje okrevanje, da bomo lahko spet skupaj tekmovali in trenirali. Na treningu je namreč zelo dobro, če se lahko s časi med sabo primerjava. Tudi pri videoanalizi se vidi, kdo je boljši na katerem delu proge. To pa potem pozitivno vpliva nate, saj se lahko izboljšaš, kar se pokaže tudi na tekmi.
V začetku leta je Jure Meglič prestopil v azerbajdžansko reprezentanco zaradi kvote enega kajakaša na olimpijskih igrah. Kako komentirate njegovo odločitev?Sistem je, glede na to, da lahko za vsako državo nastopa le eden tekmovalec, zelo težak. V drugih športih je s tega vidika stvar lažja. To pa na koncu koncev tekmo naredi bolj konkurenčno. Na olimpijskih igrah je namreč pri kajaku na startu le 21 tekmovalcev. Prvih osem do deset tekmovalcev je zares vrhunskih, preostali pa niso konkurenčni. V svetovnem pokalu pa lahko na posamezen dan zmaga 20 ali celo 25 tekmovalcev. Juretovi odločitvi ne nasprotujem. Na koncu je to vendarle njegova odločitev, ki jo je zelo dobro pretehtal.
Septembra vas čaka svetovno prvenstvo. Kaj pred njim še želite popraviti?Želim izboljšati psihično pripravo, predvsem pri finalnih vožnjah, kjer gre na nož. Na svetovnem prvenstvu pa bomo nato morali dobro spoznati progo, saj je še nihče izmed nas ne pozna dobro.
