Vsekakor! Preračunavam pač v jeziku stranke SDS, ki je minuli teden sklicala nujno sejo parlamentarnega odbora za zdravstvo, na kateri bi obravnavali »alarmantno podaljšanje čakalnih dob na področju srčne kirurgije«. Populistično? Zelo! Njihovo zavzemanje za zdravje državljanov bi bilo hvalevredno, če ga na laž ne bi postavilo nekaj dejstev. Zdravstvena blagajna namreč plačuje vse operacije na odprtem srcu ne glede na njihovo število. Zato razlog za čakalne dobe pri srčnih operacijah ni pomanjkanje denarja. Sistem financiranja nujnih primerov v zdravstvu bi predsednik strokovnega sveta SDS France Cukjati, sicer že (pre)dolgo politik, a po izobrazbi vendarle zdravnik, moral poznati. Če ga vendarle ne, bi ga o tem lahko doizobrazila aktivna strankarska kolegica prof. dr. Metka Zorc, ki je tako rekoč eno z Medicorjem, kjer so glavna skrb prav srčni bolniki.

A dejstvo je, da je prav pobuda iz Medicorja spodbudila SDS k sklicu izredne seje tudi zato, ker je v lanskem letu na podlagi uradno dostopnih podatkov ta tako imenovani tretji srčni center pri nas posloval z 200.000 evri izgube. Zakaj so v Medicorju v lanskem letu obravnavali kar 50 odstotkov najtežjih bolnikov, kar je daleč več kot v UKC Ljubljana in UKC Maribor, bo znano, ko bo končan nadzor zdravstvene blagajne nad delom te ustanove v Izoli. Po splošnem dogovoru iz lanskega leta bi morali iz Medicorja najtežje bolnike napotiti na zdravljenje v oba univerzitetna centra. Tudi podatka, da na operacijo na odprtem srcu čaka 236 bolnikov, od tega 27 dlje od zakonsko dovoljenega časa, ni težko izbrskati.

Torej je razlog za sklic izredne seje matičnega odbora za zdravstvo izmišljen in ga že lahko uvrstimo v akrobatske točke predvolilne kampanje. Za SDS dejstva ne pomenijo nič. Če bi, potem Eva Irgl, predlagateljica klavrno propadlega referenduma, ne bi populistično govorila o smotrni porabi javnega denarja. Dejstvo namreč je, da bi nas referendum, če bi bil izpeljan skupaj z evropskimi volitvami, kljub vsemu stal 1,3 milijona evrov. Torej bi tudi ta denar več kot zadostoval, da bi operirali tistih 27 čakajočih s seznama, ki čakajo predolgo, in še kakšnih 70 zraven. Če bi seveda imeli dovolj kirurgov, medicinskih sester in prostih operacijskih dvoran...

Mediji moramo po zakonu, ki je bil sprejet prav v času prve Janševe vlade, objavljati popravke, če navedbe v novinarskih prispevkih ne držijo. In tudi če držijo. Zakaj nimamo zakona, ki bi sankcioniral lažnive predstavnike ljudstva? Irglova se je včeraj, vidno prizadeta zaradi poraza na referendumu, brezsramno v kamere zlagala, da sta »Dnevnik in Delo še dan pred volilnim molkom izrecno pozivala ljudi, naj ne gredo na volišča«.

Čisto resno in brez populizma spet preračunavam: tudi če bi bil referendum na dan evropskih volitev, bi za zapravljeni denar lahko operirali skoraj vse bolnike, ki res predolgo čakajo na operacijo kolkov, za včeraj zapravljeni denar pa bi seznam 2666 čakajočih zmanjšali za 600. Če bi bilo seveda vse samo v denarju...

Tako udeležba na evropskih volitvah kot na nedeljskem referendumu kaže, da ljudje niso, kot trdita Irglova in njena kolegica Valič-Zverova, ustrahovani, temveč so preprosto tudi oni začeli preračunavati.