»Odvisno. Lahko 30 sekund, lahko dve minuti ali tri, a ne več kot pet minut,« odgovori trener nacionalne mladinske kuharske reprezentance Borut Jakič na vprašanje, koliko časa se mehko kuha jajce. Gostje ima jo različne okuse in želje, pojasni. Naslednja številka vam morda dvigne samozavest. »Deset odstotkov,« izjavi po temeljitem razmisleku, koliko počenih jajc bi si še lahko štel za uspeh pri pripravi pirhov. Če tako pravi mojster, ki je bil deset let v kuharski reprezentanci, tudi vaši domači rezultati ne morejo biti katastrofa. Sicer pa delajte tako, kot mi je nekoč svetovala blagopokojna mama: »Kadar preizkušaš nov recept, bodi doma sama. Če ne uspe, skrivaj vrzi v koš in poskusi drugič.«
Med mladimi reprezentanti so imeli tudi punco, a je zaradi velikih obremenitev in drugih obveznosti odstopila. »Mami se je občasno zasmodil golaž. Očetu nikoli! Ker je mama morala vmes še likati, pospravljati, kaj zašiti, pomesti. Ko moški cepi drva, vmes ne meša golaža. Ob veli kih obremenitvah tudi pri nas v reprezentanci lahko gredo stvari na robe.« Hvala, chef, za razumevanje gospodinjenja!
»Lansko svetovno prvenstvo v Ko reji je bilo prvič organizirano iz ključno za mladince. Prejeli smo dve srebrni medalji in v seštevku dosegli peto mesto na svetu,« opiše trener Jakič. Imeli so precej težav zaradi prepovedi uvoza številnih surovin, ki bi jih rabili na prijavljenem tekmovalnem jedilniku, in so morali improvizirati s tistim, kar so uspeli dobiti na tamkajšnji tržnici. Okusi pa so žal odstopali od dobro zamišljenih harmoničnih jedilnikov, ki so jih med treningi pripravljali doma. Zaradi manjkajočih surovin je švedska ekipa, ki sicer v vseh starostnih kategorijah sodi v svetovni vrh, po prvem dnevu odstopila od tekmovanja.
Pet mladih mojstrov
Letos v Evropi, v Luksemburgu, kjer bo svetovno prvenstvo za mladince, člane in vojsko, teh težav ne bo, saj bodo lahko šli s kombiji in količina prtljage ne bo omejena kot na letalu, ne bo oviran uvoz živil kot v Aziji, pa tudi vse, kar bi morda še potrebo vali, se dobi po evropskih trgovskih središčih. V mladinsko kuharsko reprezentanco se lahko uvrstijo kuharji pod 24 let. Našo ekipo sestavljajo Mojmir Šiftar, kapetan, Matic Bergant, Marko Magajne, Dominik Sirk in Sebastjan Plevčak ter trener Borut Jakič in njegov pomočnik Robert Merzel.
Za naziv najboljše ekipe na svetu so med favoriti Danci, Švedi, Nizozemci, Američani, Kanadčani in še kdo. Francozi se svetovnih prvenstev ne udeležujejo. Ne dajo se ocenjevati. Slovenski mladinci so na treningih in tekmah tako zagnani, da jih morajo na silo poditi v postelje, k počitku. »Najboljše ekipe imajo veliko finančno podporo, na redijo tudi po 80 treningov pred svetovnim prvenstvom, mi bomo veseli, če jih bo okoli deset. Nekateri naši fantje so še dijaki, študentje, eni šele začenjajo svojo poklicno pot in niso vsi mobilni,« je pojasnil trener Jakič.
»Tudi če bi bil trener košarkarjev, ni dovolj, da imam pet odličnih igral cev. Treba jih je povezati, prediskutirati strokovne probleme, odrediti vloge in pričakovanja,« pripoveduje prekaljeni maček, ki je bil deset let del slovenske članske kuharske reprezentance. Na pripravah opravijo strateške pogovore, pregledajo jedilnike in se lotijo dela, kot bi že šlo za tekmo, ko morajo v petih urah pri praviti štiri hode za 65 jedcev: hlad no in toplo predjed, glavno jed ter sladico. Komisija naključno izbere pet krožnikov, ki gredo v ocenjevanje. »Ne vidimo njihovih obrazov in izrazov med okušanjem naše hrane, saj so skriti za boksi.« Lani v Koreji so jim ocenjevalci med drugim oči tali, da so uporabili vijolični krompir in rdečo tuno, ker da ne gre za domače sestavine. Dobiš jih kjerkoli na svetu. A niso značilne za tvojo državo.
Chefs of Slovenia v akciji!
V kuhinji gostilne Lovenjak v Polani pri Murski Soboti je imela reprezentanca mladih, v tujini nastopa pod blagovno znamko Chefs of Slovenia, tokrat tretji uradni trening pred jesenskim svetovnim prvenstvom, kjer ciljajo visoko. V Markovem loncu je brbotalo po slovensko: du šil je telečji rep, v sosednjem loncu je pripravljal jurčke. Vse skupaj bo končalo v izdelku, ki ga jedilnik predstavlja kot kremasti ješprenj z jurčki in telečjim repom, ocvrt v krompirjevih kosmičih. Tik za njim je Matic s folijo z milimetrsko natančnostjo zvijal zvitek z repo in sirom Jamar, ki je zorel v slovenskih jamah. Komisija bi sedaj težko rekla, da ne gre za domače sestavine. V kratkem času je treba pravilno zoriti meso, da bo telečji hrbet, ki bo postrežen na pireju korenja s tartufi, v ustih ustvaril občutek nebes. Fantje ves čas pozorno spremljajo temperaturo zorenja. Mojmir je pripravljal žele iz pesinih listov in limete ter pomarančni zrak. Da bi postregel zrak, me skuša naplahati? Sok pomaranč, sojin lecitin (»Uporablja jo ga tudi za mila in šampone,« zaupa Mojmir), palični mešalnik, seže z žlico v skledo in mi pokaže – pomarančni zrak, ki bo dodatek pri topli predjedi.
Maestro, bi hamburger?
Sebastjana ta dan ni bilo, ker je opravljal maturo iz angleščine, Dominik, ki bo maturo iz nemščine opravljal v prihodnjih dneh, je danes najmlajši v kuhinji. »Pri sladicah je 80 odstotkov ljubezni, ostalo so sestavine,« zaupa. Z vakuumom je obdeloval jabolka, v mikrovalovki v 49 sekundah posamično spekel biskvitke, ki jih je v modelčke nabrizgal iz ročnega aparata za smetano. Še Marko in drugi so pomagali narediti cimetov kaviar, ki spada k sladici. Hranilni agar, cimet, injekcijska igla in hladno olje – pa nastane »kaviar«, postrežen k skutni kremni peni s tekočo jabolčno sredico. Med dvema papirjema za peko valjajo orehov vafelj, treba bo olupiti lovke hobotnice, narediti žlikrofe. Na vsa kem krožniku bo devet do enajst sestavin.
Ekipa kljub trdemu delu nima športnega fizioterapevta, saj kuhanje samo po sebi ne povzroča kuharskega komolca, se nasmeji trener. In tudi ne kakih posebnih poklicnih bolezni. Res pa je kronična težava pri kuharjih, da se slabo prehranjujejo. Imajo porušen bioritem, delajo poz no v noč, jedo stoje in na hitro, saj med delom in v sopari ni pravega teka. Lani v Koreji na mladinskem svetovnem prvenstvu so ob vseh dobrotah, ki so jih pripravili, na koncu podelitve, ko so dobili dve srebrni medalji, čisto izmučeni in sestradani zavili v menzo s hitro prehrano. Ko je tja prišel tudi trener, sta dva med Slovenci že zaspala za mizo. »Eno lončnica v miru doma je zame zmaga,« zaupa trener najboljših slovenskih mladih kuharjev.
Gostje so v prekmurski gostilni pripravljene kuharske umetnine poje dli s slastjo.
