Med osemnajstimi igralci, ki so se pripravljali v Zrečah, je selektor Boris Denič po pričakovanju za »tehnološki višek« izbral vratarja Klemna Ferlina in krilnega rokometaša Nika Medveda, manj pričakovana pa je bila začetna slovenska obraba 3-2-1 in David Špiler na levem krilu namesto Luka Žvižeja. Še bolj nepričakovan je bil zelo slab začetek Slovencev, ki so v nabito polni dvorani (ob robu igrišča so zaradi velikega zanimanja dodali še eno vrsto stolov, tako da je bilo ob stranski liniji zelo malo prostora za igralce na rezervni klopi), ki je pravzaprav kopija celjskega Zlatoroga, saj jo je prav tako projektiral Valter Ernst, že po treh minutah zaostajali z 0:3.
Gostje, ki so prvi zadetek po zaslugi Dragana Gajića dosegli šele po šestih minutah igre (do 26. jih je dosegel kar šest, do konca devet), so se v nadaljevanju nekajkrat približali le na gol zaostanka, a po četrtem zadetku Gergelyja Harsanyija so Madžari v 18. minuti z igralcem manj povedli z 10:6. Istega rokometaša, desnokrilnega člana prvoligaša Tatabanye, so v naslednji minuti soigralci zaradi poškodbe odnesli na rezervno klop (kasneje se je vrnil na igrišče in tekmo končal s strelskim izkupičkom 9-9), med njegovo odsotnostjo pa so Slovenci v petih minutah naredili delni izid 4:0 in izenačili na 10:10. Tri minute pred koncem prvega polčasa je Luka Žvižej poskrbel za prvo vodstvo oslabljene Slovenije (13:12), ki pa je bilo sočasno tudi zadnje.
V drugem polčasu so Slovenci do 42. minute in izida 19:21 držali zaostanek od zadetka do treh, nato pa se je začelo črno obdobje. Kar petnajst (!) minut – med 42. in 57. minuto – niso dosegli zadetka iz igre, le enega s črte sedmih metrov, Madžari pa so imeli kljub odličnemu Gorazdu Škofu (skupaj 17 obramb) v 49. minuti že velikih pet zadetkov naskoka (24:19). Slovenci so vztrajno padali iz napake v napako, reševal jih je le Škof, na veliko je škripalo tako v obrambi kot v napadu, svoj lonček k vodstvu gostiteljev, pri katerih je bilo med 16 izbranci selektorja Lajosa Mocsaija kar sedem igralcev Picka Szegeda, pa sta malce pristavila tudi latvijska sodnika Stolarovs in Licis.
Vse je kazalo, da se bo ponovil scenarij iz junija 2010, ko je Slovenija pod vodstvom selektorja Zvonimirja Serdarušića v dodatnih kvalifikacijah za SP 2011 na Švedskem prav tako v Veszpremu po vodstvu s petimi goli prednosti potonila v zadnjih desetih minutah, ko ni dosegla nobenega in ostala brez velikega tekmovanja. A Deničeva četa je v končnici le vstala od mrtvih: Madžari so dosegli le en zadetek, gostje pa tri in tekma se je – tako kot leta 2010, ko je bilo 28:25 – končala s plus tri (25:22) za naše vzhodne sosede, potem ko je Škof v zadnjih trenutkih ubranil strel tokrat bledega Laszla Nagyja. Takrat so Slovenci v skupnem seštevku ostali praznih rok (prvo tekmo v Ljubljani so dobili s 27:25), zdaj pa v našem taboru upajo, da bo tri gole zaostanka izničili v nedeljo v Rdeči dvorani v Velenju.
»Skoraj vseh šestdeset minut smo igrali v krču, predvsem v napadu, kjer nikakor nismo mogli razviti naše hitre igre. Poleg tega smo naredili veliko tehničnih napak in zgrešili precej strelov, imeli pa smo tudi premalo razpoloženih igralcev,« ni bil nič kaj navdušen selektor Boris Denič. Zaveda se, da bo treba na povratni tekmi prikazati precej boljšo igro: »Za nami je šele prvi polčas obračuna z Madžari, ne glede na slabo igro pa smo v Veszpremu vendarle iztržili ugoden izid. Zdaj imamo skoraj teden dni časa, da odpravimo številne napake v naši igri. No, imamo precej rezerv v igri, jasno pa je, da bomo morali v Velenju korenito spremeniti našo strategijo v napadu.«
Vratar Gorazd Škof, eden izmed osmih igralcev iz včerajšnje zasedbe, ki je v Veszpremu igrala tudi leta 2010 (še Pucelj, Kavtičnik, Miklavčič, Skube, Špiler, Gajić in L. Žvižej), kljub dokaj ugodni razliki opozarja na previdnost: »Začeli smo v krču, nato pa se le vrnili med žive. V naši igri so še številne rezerve, a moramo vedeti, da tudi Madžari lahko zmagajo v Velenju, saj imajo kakovost in širino. Zaradi ugodnega izida tega imamo pred seboj miren teden za pripravo na povratno tekmo, na kateri se bomo skušali prebiti v Katar.« Podobno razmišlja tudi krožni napadalec Matej Gaber: »Proti visokim, močnim in agresivnim Madžarom je bilo zelo težko igrati. V obrambi smo želeli presenetiti s 3-2-1, a je kasnejša 6-0 bolje delovala. Slabše smo odigrali v napadu, saj smo dosegli samo 22 golov. Težko smo zadevali, vsak gol pa smo si krvavo prigarali. Mislim, da trije goli zaostanka ne bi smeli biti prevelik zalogaj v Velenju.«