Slovenski napad je bil v prvem polčasu, z izjemo raztresenega začetka, številnih zgrešenih strelov in tehničnih napak, zelo dober. Čeprav je madžarska obramba visoka, trdna in agresivna, so Slovenci v prvih tridesetih minutah dosegli kar petnajst zadetkov, kar je super izkupiček. Igralci so bili agilni, menjavali so položaje, pretok žoge je bil hiter in dober. Kljub postavljeni obrambi Madžarov so imeli Slovenci dovolj prostora za igro ena na ena, kar so uspešno izkoriščali.
V drugem polčasu je bila slika v napadu povsem drugačna, zelo slaba. Fantje so igrali preveč z mesta, tako rekoč iz enega koraka, šli so individualno v preigravanja, s takšnim načinom pa močnih Madžarov ne moreš premagati. Zaradi takšne igre so padli v črno luknjo, tudi psihološko so padli, se utapljali v številnih napakah in ni bilo igralca, ki bi ekipo potegnil iz težkega položaja in povezal niti igre. In glede na to, da smo dobrih deset minut pred koncem zaostajali za pet golov, je bil končni izid super ugoden.
Kar zadeva slovensko obrambo, je bila premehka, premalo čvrsta in agresivna. Igralci so imeli veliko težav na šestmetrski črti, kar je bila posledica premalo agresivne igre na madžarske zunanje igralce z žogo. Naši fantje so sicer prihajali do njih, a potem ni bilo zaključnega prekrška, ni bilo prave in potrebne agresivnosti. Zato so Madžari zlahka našli rešitve, predvsem Nagy je odlično podajal na šestmetrsko črto. Prav tako je bilo premalo dogovora in komunikacije med našimi igralci, zato se ni vedelo, kdo naj gre ven in kdo naj zapira. Obramba je bila skozi vso tekmo – čeprav so bili tudi svetli trenutki – pod ravnjo, ki je je Slovenija sposobna in ki jo zahteva takšna tekma. V bistvu nas je reševal vratar Gorazd Škof. Videlo se je, da so Madžari kar precej iztrošeni po dolgi in naporni klubski sezoni, da so telesno in duševno skoraj prazni ter da iz sebe vlečejo še zadnje atome energije in moči. A žal Slovenci tega niso znali izkoristiti.
Prepričan sem, da bo na povratni tekmi v Velenju zgodba povsem drugačna. Ne vidim, kaj bi lahko Madžari v svoji igri ponudili več od tistega, kar so prikazali včeraj. Slovenci imajo še velike rezerve: morajo odpraviti napake v igri, krepko dvigniti agresivnost v obrambi in se osredotočiti na to, da je uvrstitev na SP 2015 v Katarju leta 2015 življenjskega pomena za slovenski rokomet. Na krilih bučnih navijačev, s fanatizmom v igri in boljšo predstavo tako v obrambi kot v napadu lahko premagamo Madžare z več kot tremi goli razlike in se uvrstimo na SP.
Uroš Šerbec je nekdanji rokometaš in reprezentant ter zdajšnji trener.
