Slovenci za trendi močno zaostajamo

Slovenec letno zaužije povprečno 95 kilogramov zelenjave, poleg tega pa tudi 115 kilogramov žit, 88 kilogramov mesa, 63 kilogramov krompirja in devet kilogramov jajc, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Nove prehranske smernice navajajo, da bi moral človek pojesti vsaj kilogram zelenjave na dan. To pomeni, da Slovenci za temi trendi močno zaostajamo.

Po mnenju Godine je razlog za premajhno uživanje zelenjave tudi zmotno prepričanje, da je priprava zelenjave zahtevnejša. "Mamice in otroke je treba naučiti, kako se da hitro in enostavno pripraviti obrok. Zelenjave res ni treba dolgo kuhati, saj jo je treba uživati čim bolj svežo."

Zrezek ni napačen, a naj bo zraven zelenjava

Najbolj problematični se ji zdijo moški, ki velikokrat prisegajo le na meso. "Zrezek ni napačen, a naj bo zraven zelenjava. Zdrava dnevna mera je za dlan mesa in vsaj še enkrat toliko zelenjave, idealno pa je dvakrat ali trikrat več, in ne toliko praznih ogljikovih hidratov."

"Na piknikih in raznih slavjih dajte poleg čevapčičev še malo več zelenjave, ne le paradižnika ampak predvsem zelene zelenjave. Vse to je zelo enostavno pripraviti," je poudarila strokovnjakinja ob robu Zelenjadarskega dneva v Mariboru, ki ga je priredilo Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave.

Večino je uvozimo

Večino zelenjave v Slovenijo uvozimo, saj imamo v primerjavi z ostalimi živili na tem področju najnižjo stopnjo samooskrbe (34 odstotkov). Posledično je zelenjava, ki jo Slovenci uživamo, nižje kakovosti, kot če bi bila lokalno pridelana.

"Predvsem je problem, da se zaradi transporta dodajajo določene kemikalije za hitro zorenje, za ohranjanje svežine, proti plesni itd. To danes povzroča zelo veliko različnih alergij oziroma preobčutljivosti na hrano," je pojasnila Godina. "Danes si lahko s kvalitetno, lokalno in pravilno pridelano hrano načeloma pozdravite bolezni modernega časa, ki so povezane z dolgoživostjo, kot je na primer diabetes."

Skrivnost v ustreznem kombiniranju

To ne pomeni, da mora človek postati vegetarijanec, ampak je skrivnost v ustreznem kombiniranju hrane. "Če najdemo pravo kombinacijo, je zadeva lahko zelo znosna, tudi za velike mesojedce."

Prehrambene navade je po besedah Godine treba spreminjati počasi. "Vsakič dodamo malo več zelenjave. Ko ljudje vidijo, da je razlika na zdravju, resno dojamejo, da je to potrebno."

Za veliko zdravstvenih težav je krivo napačno ravnovesje v prehrani, ki ga je mogoče pozdraviti samo z ustreznejšo prehrano. "Že Hipokrat je rekel, naj bo hrana naše zdravilo in zdravilo naj bo naša hrana. Vse bolezni se začnejo v želodcu in tega se premalo zavedamo. Tudi medicina je preveč usmerjena le v zdravila," pravi Godina.