V celjski bolnišnici so s poslovanjem v prvih mesecih letošnjega leta le delno zadovoljni. Čeprav jim je uspelo v preteklosti izdatno oklestiti predvsem stroške zdravil in materiala, pa ugotavljajo, da se jim zaradi iztrošenosti opreme na drugi strani povečujejo stroški vzdrževanja.
»Bolnišnica v tem obdobju tudi ni v celoti dosegla načrtovanih prihodkov, predvsem pri neakutni obravnavi bolnikov in programu v nekaterih ambulantah, zaradi tega pa so bili nižji tudi prihodki,« pravi direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc. Kot je še dejal, so na področju zdravil in zdravstvenega materiala doslej stroške že močno oklestili, pa dodatnih prihrankov, ki so jih načrtovali, niso dosegli. »Zaradi gradnje urgentnega centra smo morali vzpostaviti tudi nov vhod v bolnišnico, ki je povečal stroške varovanja,« še pravi Ferjanc.
Direktor je tudi kritičen do države, ki jim nalaga vedno nove in nove obveznosti. »V letošnjem finančnem načrtu smo tako predvideli za 2,2 milijona evrov dodatnih stroškov, ki izhajajo iz zakonskih obveznosti. Gre za to, da moramo sami iz lastnih sredstev zagotoviti izplačilo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij in izplačilo napredovanj,« pravi Ferjanc. Pri čemer izpostavlja, da združenje zdravstvenih zavodov pripravlja osnove za tožbo proti državi za vse izvajalce, saj gre za velik izpad sredstev in nesorazmeren pritisk na vodstva bolnišnic in zdravstvenih domov, ki denarja nimajo kje vzeti, saj rezerv ni več.
Obenem je celjska bolnišnica že sredi gradnje novega urgentnega centra, za katerega pa ministrstvo za zdravje še ni pripravilo javnega razpisa za mobilno medicinsko opremo in tudi drugo opremo, potrebno za začetek delovanja centra. »Manjka predvsem tisti del opreme, ki je bistven za delovanje urgence. Ministrstvo naj bi do konca junija našlo vire financiranja za izpadlo opremo in sporočilo, kaj je z javnim naročilom, a za zdaj še ni znanega nič. Rok dokončanja urgence se je sicer podaljšal do poletja prihodnje leto, a dejstvo je, da mora urgentni center takrat začeti delo, sicer bo treba vračati evropski denar,« izpostavlja trenutno največjo težavo strokovni direktor bolnišnice Franci Vindišar. Kot je še dejal, se v bolnišnici še vedno spopadajo tudi z nekaterimi predolgimi čakalnimi vrstami, predvsem na področju diagnostike in v kardiološki, revmatološki ter endokrinološki ambulanti. Delno tudi zato, ker v Celje prihaja vse več bolnikov iz vzhoda države. mm