Glavni akterji, ki jih je v planiški zgodbi veliko, so poraz prenesli slabo. V Barcelono so se odpravili kot nekdaj telovadec Mitja Petkovšek na olimpijske igre leta 2000 v Sydneyju, ko je videl le zmago. Doživel pa padec z orodja po nekaj sekundah in tako kot Planica finale spremljal s solzami v očeh.

Spraševanja o tem, kakšen smisel ima planiška kandidatura v boju z velikimi sponzorji in televizijskimi hišami, o igricah v ozadju, so nesmiselna. Takšna in podobna vprašanja so si zastavljali predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocijančič, predsednik Smučarske zveze Slovenije Enzo Smrekar, glavna promotorka Planice Petra Majdič. Da se Planica ne odpravlja na tekmovanje, na katerem se merijo čas, višina in dolžina, je jasno. Zato bi se morala Petra Majdič zavedati, da se je podala v posel, v katerem ne bo žela uspehov zgolj s svojim ali ekipnim trudom, ki ga je bilo mimogrede res veliko. Janez Kocijančič je potreboval veliko časa, da je razkrinkal svoje prijatelje, ki so mu obljubljali ustno podporo. Časi, ko je beseda še kaj veljala, so namreč davno mimo.

Mitja Petkovšek se je po bolečem sydneyjskem porazu pobral, bil dvakrat svetovni prvak na bradlji ter še večkrat evropski. Vztrajal je na svoji poti, na njej pa nikoli ni tarnal, da prihaja iz majhne Slovenije, ki tekmuje proti telovadcem z izvrstnimi razmerami, medtem ko ima sam predpotopne. Garal je in garal, trud pa se mu je poplačal. Tudi Planici se bo nekoč, če se bo od poraza kaj naučila in bila vztrajna. Denarja, ki ga Planica vlaga v kandidaturo, je na prvi pogled veliko, saj znaša približno 200.000 evrov. Po drugi strani gre za majhen delež pogače, ki bi jo Planica dobila ob izvedbi večmilijonskega projekta.

Najboljši uk drugega planiškega neuspeha bi bil, da bi se najprej glavni akterji pogledali v ogledalo. Da se ne bi med seboj le smejali, si govorili, kakšna krivica se jim je zgodila, saj so imeli najboljšo zgodbo. Treba si bo odkrito povedati, kaj je bilo narobe. Prevetriti glavne akterje, jih zamenjati s kakšnim novim obrazom. Obrazom, ki je v mednarodnem svetu bolj poznan kot lokalni uspešneži. Treba bo čim prej spoznati, da Planica ni zgolj nordijski projekt, temveč vseslovenski. Če izhajam zgolj iz športa, bi bilo bržčas bolje, če bi jo promovirala Tina Maze kot denimo Franci Petek.