Pod racionalizacijo sodi med drugim ukinjanje večjega števila ekip nujne medicinske pomoči po zdravstvenih domovih v bližini bolnišnic, čemur marsikje niso naklonjeni. Posebej nezadovoljni so zaradi te namere v Krškem, kamor je segla vest, da bodo po odprtju brežiškega urgentnega centra ostali brez svoje dežurne ekipe. Ta ob delovnikih povprečno oskrbi 23 bolnikov na dan, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa 53 bolnikov. V prvih petih mesecih letošnjega leta je ekipa posredovala v 489 primerih.
Novica je Krčane dvignila na noge, saj je delovanje ekipe do zdaj sodilo v sklop zajamčenih ukrepov za blažitev stanj zaradi prisotnosti jedrske elektrarne, kamor sta sodila tudi sedeža regionalne policijske uprave in centra za obveščanje in reševanje, ki so ju v zadnjih letih že izgubili. Z utemeljitvijo, da bo ukinitev službe nujne medicinske pomoči pri krškem zdravstvenem domu pomenila bistveno zmanjšanje zdravstvene varnosti občanov in kršitev zaveze države, povezane z ukrepi za znosnejše sobivanje z nuklearko, je župan Miran Stanko sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri so navzoči tudi po tistem, ko je predstavnik ministrstva za zdravje Peter Bohinec pojasnil, da na ministrstvu v zvezi z ukinjanjem krške ekipe nujne medicinske pomoči niso sprejeli še nobenih sklepov ter da je preplah Krčanov zato odveč, sklenili od vlade v odstopu zahtevati ohranitev obstoječe ekipe nujne medicinske pomoči, za kar se je s posebnim pismom zavzelo tudi vodstvo nuklearke. Krčani so poleg tega podprli še zahtevo po vrnitvi sedežev policije in centra za obveščanje in reševanje v Krško, v nasprotnem primeru pa nameravajo Mednarodno agencijo za jedrsko varnost obvestiti o zniževanju nivoja odzivnosti intervencijskih enot v primeru nesreče v NEK, ki ga po njihovem izvaja slovenska vlada.