Precej slabše se je z 0,1-odstotnim padcem izkazal britanski predstavnik FTSE100. Indeks je konec tedna dosegal vrednosti blizu 6825 točk. Podobno slabo se je še sredi tedna godilo francoskemu indeksu CAC40, ki pa mu je nato uspelo v četrtek pridobiti 1,5 odstotka in 14-dnevno trgovanje končati z 1,65-odstotno rastjo. V enakem obdobju se je za 3,13 odstotka znižala cena zlata. Kupci so konec tedna morali za unčo odšteti 1253 ameriških dolarjev. Podoben, 1,96-odstotni padec je doživelo srebro. Za unčo je bilo treba v petek plačati dobrih 19 dolarjev. Padec je utrpela tudi nafta, ki ni uspela prebiti cenovnega vrha iz sredine aprila. 159-litrski sodček zahodnoteksaške nafte se je pocenil za dober odstotek, na 102,6 ameriškega dolarja.
Trgovanje je bilo v zadnjih štirinajstih dnevih zelo mirno, saj so bile oči evropskih trgovalcev usmerjene v četrtkovo zasedanje ECB oziroma objavo obrestnih mer. ECB ni razočarala, temeljno obrestno mero so spustili z 0,25 na 0,15 odstotka, bolj zanimiv podatek pa je zgodovinski spust obrestnih mer na depozite pri ECB, kjer lahko poslovne banke čez noč hranijo denar. Od leta 2012 je bila obrestna mera nič odstotkov, sedaj pa bodo morale banke za depozite pri ECB plačevati 0,1-odstotne stroške. Evro je po objavi podatkov v primerjavi z ameriškim dolarjem močno popustil in se spustil z nivoja 1,362 na 1,35, vendar nato obrnil smer in se čez dan ponovno dvignil na nivo 1,363.