ATLANTSKI ZID PREBIT

Vojni poročevalec Drew Middleton je iz zavezniškega glavnega stana poslal naslednje poročilo:

»Nemški atlantski zid je bil prebit!« – Na tisoče ameriških, kanadskih in angleških vojakov je pod zaščito največjega zračnega in mornariškega bombardiranja vdrlo skozi nepredorni zid evropske trdnjave v prvi fazi vpada in osvoboditve evropske celine. (...)

Največ nemških baterij v obrežnem pasu je umolknilo, ker je na nje padlo 10.000 ton bomb in jih je obstreljevalo 640 bojnih ladij. Streljanje je bilo tako silovito, da je angleški rušilec Tanatside do osmih dopoldne že porabil vse svoje streljivo. (…)

Glas naroda (New York), 7. junija 1944

Invazija uspeva; boji v Franciji

CHERBOURŠKI POLOTOK ODREZAN

London, Anglija. – Velika zavezniška invazija v severno Francijo, ki je pričela v torek zjutraj 6. junija, je tekom prvih dveh dni sijajno uspela. Dasi Zavezniki vstrajajo pri veliki previdnosti in je le malo podrobnih poročil iz številnih bojišč na obrežjih severne Francije se vendar ugotavlja, da imajo zdaj Zavezniki najmanj pet močno ustanovljenih oporišč, katere hitro razširjajo in utrjujejo. Skozi vsa oporišča, ki so nastala kakor vrata v Hitlerjevo trdnjavo, se zdaj hitro vlivajo številna ojačenja uro za uro. (...)

Nemce je napad očividno iznenadil. Sploh napada v onem delu niso toliko pričakovali, namreč nad zalivom reke Seine. Zato tudi poročajo, da nemški odpor ni bil posebno silovit, vsaj tak ne kakoršnega se je pričakovalo. Obenem je bil udar najmanj na petih ali šestih krajih, kar je Nemce še posebej iznenadilo, da niso vedeli kam naj vržejo svoje glavne sile in kje v katerem kraju bo prišel glavni udar. Napad je bil mojstersko pripravljen. (…)

Amerikanski Slovenec (Chicago), 9. junija 1944

Invazija se je pričela

Izkrcevalne operacije med Le Havrom in Cherbourgom

Berlin, 6. jun. DNB. Dolgo pričakovana invazija Angležev in Severnoameričanov se je pričela v prvih jutranjih urah 6. junija. Ob izlivu reke Seine so pristale čete, pripeljane z letali in padalci. Luko Le Havre je sovražnik ves čas močno bombardiral. Pomorske sile nemške mornarice so pred obalo v ogorčeni borbi z izkrcevalnimi ladjami. (...)

Krvavo darovanje Angloameričanov na povelje Moskve

Berlin, 6. junija. Državni tiskovni vodja dr. Dietrich je na vprašanje nemškega poročevalskega urada glede invazije izjavil naslednje: Davi ob 5,30 so pričeli naši nasprotniki na povelje Moskve svoje krvavo darovanje, ki so se ga tako dolgo branili, že tolikokrat napovedani napad zapadnih pomagačev boljševizma na svobodo Evrope se je pričel. Pripravili jim bomo to pot sprejem. Nemčija se zaveda pomena te ure. Borila se bo z vso silo in z neomajno odločnostjo, da bo ohranila Evropo, njeno kulturo in življenje njenih narodov pred navalom barbarov.

Jutro, 7. junija 1944

Slovenci in invazija

Ko se je pred dobrim tednom dni začela anglosaška invazija v Normandiji, so vsi zdravi in življenja sposobni evropski narodi takoj začutili in spoznali, da se je s tem začel pravi napad na evropsko skupnost. Ker je slovenski narod po vsej svoji duhovni tradiciji globoko zasidran v usodo Evrope, je ta napad tudi on začutil kot napad nase in na svojo varnost. Po razpadu bivše Jugoslavije pred tremi leti se je slovenski narod kmalu moral spopasti s tistim svetovnim nazorom, ki mu je z orožjem v roki hotel odvzeti vse njegove lastnosti, ki ga kot narod opravičujejo in mu nalagajo dolžnost, da izpolni nalogo svojega poslanstva v tem delu Evrope. Komunizem je hotel slovenski narod internacionalizirati, to se pravi, da mu je hotel odvzeti njegovo osebnost, v gospodarskem in socialnem oziru pa ga je hotel z boljševizmom izenačiti s suženjstvom, da mu je hotel odvzeli njegovo dušo. Za ohranitev teh dveh svojih bistvenih pogojev za obstoj se je slovenski narod zapletel v borbo, ki traja nad dve leti in pol in v tem boju je slovensko ljudstvo moralo doprinesti tolikšen krvni davek, kakor ga ni terjala od njega nobena zgodovinska doba v teku njegovega nad poldrug tisočletnega življenja v središču Evrope.

(...) Komuniste podpira pri uničevanju našega naroda anglosaško plutokratsko židovstvo, ki je že tri leta povezano v vojnem zavezništvu z boljševizmom. Ti angleški in ameriški denarni mogotci pa ne odobravajo samo boljševiškega terorja nad slovenskim ljudstvom, ampak ga z vsemi sredstvi podpirajo in podpihujejo. (…)

Nehanje in delovanje malega slovenskega naroda ne bo odločilo, kako se bo tehtnica evropske vojske zasukala. Pač pa bo obnašanje slovenskega naroda v tem trenutku odločilno za to, kakšno mesto bo slovenskemu narodu prisojeno v novi Evropi. (...) Dobrohotnost in razumevanje velikega nemškega naroda nam dovoljuje, da si sedaj pod vodstvom prezidenta generala Rupnika pripravljamo osnove za narodno in socialno obnovo v okviru nove, pravično urejene Evrope. Za nas Slovence more invazija pomeniti le še resnejše opozorilo na vse nevarnosti, ki na nas preže in mora biti nujen opomin k poštenemu in trdemu delu.

Slovenec, 15. junija 1944