Na Direkciji RS za ceste so v torek odpirali ponudbe gradbenih podjetij, ki si želijo pridobiti novo sedemletno koncesijo za vzdrževanje državnih cest po vsej Sloveniji. Za šest od devetih regionalnih območij se je prijavil samo po en ponudnik, po dva sta oddala ponudbi za celjsko in koprsko območje, trije pa za osrednjeslovensko. Posel je skupno vreden približno 280 milijonov evrov.

Pritožbe že na razpisno dokumentacijo

Za vzdrževanje cest na območju Ljubljane in okolice se ponudbe gibljejo med 45 in 52 milijoni evrov. Najcenejšo je oddalo podjetje Trgograd z Brega pri Litiji, ki bi vzdrževanje opravljalo skupaj s partnerjem, podjetjem Mapri proasfalt, najdražjo pa Gorenjska gradbena družba iz Kranja.

Na Celjskem so za posle vnovič zainteresirani v podjetju VOC Celje, kjer bi za novo sedemletno zvestobo direkciji za ceste želeli dobrih 36,5 milijona evrov, medtem ko bi v podjetju AGM Nemec iz Laškega s še tremi partnerji (med njimi je tudi avstrijski Strabag) za celjske ceste skrbeli za dober milijon evrov manj.

Na koprskem koncu pa se za posel potegujejo v Cestnem podjetju Koper, kjer svoje storitve ponujajo za dobrih 31 milijonov evrov, a kaj ko bi v podjetju Godina iz Hrpelj skupaj s partnerjem (CVP inženiring) enako delo opravljali za 3,5 milijona evrov manj. Če bo šlo vse kot po maslu, bodo največ zaslužili v novomeškem podjetju CGP-CP, ki bi ceste na »svojem« območju vzdrževalo za dobrih 55 milijonov evrov.

A zapletlo se je že takoj na začetku. Na direkciji za ceste so namreč povedali, da sta bila tik pred iztekom roka vložena zahtevka za revizijo razpisne dokumentacije. »Enega je vložilo podjetje, ki ni med ponudniki, drugega pa je vložil eden od ponudnikov. Postopek se vodi naprej v skladu z določbami zakonodaje s področja javnih naročil, torej se obravnava zahtevek za revizijo razpisne dokumentacije in hkrati izvaja vse aktivnosti, ki jih naročniku zakon v takšnem primeru dopušča,« so razložili na direkciji za ceste. To pomeni, da lahko pregledujejo ponudbe in od ponudnikov zahtevajo dodatna pojasnila, ne smejo pa podpisati pogodb, dokler revizijski postopek ne bo končan.

Obstoječim koncesionarjem so pogodbe za vzdrževanje državnih cest sicer potekle že lanskega aprila. A ker je javni razpis, ki je bil objavljen predlansko jesen, državna revizijska komisija razveljavila, je direkcija koncesionarjem z aneksom podaljšala pogodbe za eno leto.

Prekratek rok za oddajo naročil?

Zakaj je bil nov javni razpis objavljen šele pred mesecem in pol – vlada je že jeseni popravila uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih ceste, zaradi česar je bil predhodni razpis razveljavljen – nam na direkciji za ceste niso odgovorili.

Prav tako nam niso odgovorili, zakaj niso želeli podaljšati minimalnega 40-dnevnega roka za oddajo naročil, kar so – glede na zahtevnost naročila – predlagali nekateri ponudniki. Eden od ponudnikov, ki je želel ostati neimenovan, celo meni, da je bil javni razpis namenoma pripravljen tako, da bo »padel«. »Od tega bi imeli največ obstoječi koncesionarji, saj bi jim direkcija z aneksom vnovič podaljšala pogodbo za vzdrževanje cest, država pa bi bila s tem oškodovana, saj smo novi ponudniki pripravljeni vzdrževati ceste za manj denarja,« je dejal, medtem ko so nam pojasnila v zvezi s tem na direkciji obljubili šele za prihodnji teden.

Na računu nimajo prebite pare

A vprašanje je, kako bo direkcija za ceste – četudi odmislimo revizijske postopke – sploh podpisala pogodbe z novimi koncesionarji, glede na to, da ima denar za osnovno redno vzdrževanje državnih cest na voljo samo še do konca meseca. Ob sprejemanju proračuna za letošnje leto je namreč ministrstvo za infrastrukturo in prostor upravljavcu državnih cest zagotovilo denar le za polovico leta, zdaj pa bi – kot so pri direkciji za ceste zapisali na svoji spletni strani – nujno potrebovali še vsaj 70 milijonov evrov za vzdrževanje temeljne varnosti in prevoznosti državnih cest do konca leta.

Po podatkih direkcije za ceste je trenutno v ustreznem stanju le še 27 odstotkov vseh cest, s katerimi upravlja, kar pomeni, da normativom ustreza le še vsaka četrta cesta. Že dalj časa je tudi znano, da z izjemo projektov, ki se sofinancirajo z denarjem EU, direkcija na svojem računu ne premore niti evra za investicije. Pri direkciji zato svarijo, da trenutna situacija pomeni visoko varnostno tveganje za uporabnike glavnih in regionalnih cest ter ohromitev gospodarstva.

»Direkcija z razpoložljivimi sredstvi državljanom ponekod že danes ne more več zagotavljati normalne dostopnosti do posameznih krajev, od julija dalje pa – če denarja ne bo – ne bo več mogoče izvajati niti temeljnega vzdrževanja cest,« jadikujejo na svoji spletni strani, čeprav je to jasno že več kot pol leta.