Prvi novi antipsihotik je bil pri nas na voljo leta 2007. Ker je bistveno (tudi za sto odstotkov) dražji od starejših antipsihotikov, je zdravstvena blagajna (ZZZS) kar tri leta iskala novo rešitev financiranja, da je oskrba z zdravilom potekala nemoteno. Sedaj pa spet sprememba.
300 evrov na mesec za zdravilo
»Atipični antipsihotiki v depo obliki so prvovrstno zdravilo, ker uspešno preprečujejo psihotične relapse, uvaja se jih pri dolgotrajnejšem zdravljenju,« je prepričan primarij Andrej Žmitek iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. Prav on je prvi opozoril – pritegnil pa mu je tudi najvišji strokovni organ, Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo – na praktične težave, ki jih prinaša spremenjeno financiranje teh zdravil.
Stroka ne razume predlaganih sprememb zdravstvene blagajne, saj sta financiranje in zdravljenje že utečena in do sedaj ni bilo nikakršnih za pletov. Tudi v veliko evropskih državah izdajajo to zdravilo na recept. Bojazen, da bodo spremembe negativno vplivale na zdravstveno stanje bolnikov, pa so izrazili tudi pri nacionalnem združenju za kakovost življenja Ozara, zaradi česar bodo danes na okrogli mizi soočili vse vpletene.
Mesečno zdravljenje s temi sodobnimi zdravili stane okrog 300 evrov, od klasičnih depojev pa se razlikujejo predvsem v nekoliko drugačnem delovanju in varnostnem profilu. Pri ZZZS menijo, da so prednosti novega zdravila skromne in lahko koristijo le dobro izbranim bolnikom. Ob tem pa so zdravila nerazumno draga. »ZZZS jih je najprej financiral neposredno bolnišnicam, nato pa jih zaradi številnih nejasnosti leta 2007 razvrstil na pozitivno listo. Vendar je bila to neustrezna in začasna rešitev, saj gre za zdravila, ki v glavnem zahtevajo hranjenje v hladilniku oziroma nepretrgano pot od proizvajalca do aplikacije bolniku. Tega pa izdaja na recept ne zagotavlja,« je prepričan zdravnik Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila pri ZZZS.
Omenjeni depo antipsihotiki po Fürstovem mnenju samo sledijo ukrepom, ki so jih že pripravili za vsa ampulirana zdravila in maternične vložke – skratka vsa zdravila, ki si jih bolniki ne morejo aplicirati sami. Depo antipsihotike so pravzaprav uredili med zadnjimi. »Financiranje prek tako imenovanega seznama A je za bolnika idealno: zdravilo dobi neposredno pri zdravniku, dodatna pot v lekarno ni več potrebna, zdravnik pa dobi neposredno plačilo od ZZZS po aplikaciji zdravila. To že brezhibno deluje pri vseh izvajalcih, od bolnišnic do ambulant, in ni pritožb,« meni Fürst.
Psihiatri na »zagovoru«
Za psihiatre pa le ni vse tako brezhibno. Odslej naj bi letno načrtovali porabo teh depo zdravil, v primeru 10-odstotnega preseganja pa bo treba porabo utemeljiti. Pravijo, da se ne da predvideti porabe niti vplivati na njo in da se bodo očitno morali zdravniki odslej »zagovarjati«, kar bo nerodno predvsem za ambulantne psihiatre in družinske zdravnike. Bojijo se tudi zamikov plačila za porabljeno zdravilo, kar bi zavodom in zasebnikom povzročilo finančne težave. »Tako v zavodih kot pri zasebnikih bi zamiki plačila povzročili opuščanje uporabe depo antipsihotikov,« je prepričan primarij Žmitek.
A kot zatrjuje Jurij Fürst, so načrtovanje porabe takoj po opozorilu psihiatrov že ukinili. Poleg tega pa zavrača finančne pomisleke psihiatrov, saj »ZZZS izvajalcem plačuje – tako zdravnikom kot lekarnam – v rokih, ki so praviloma krajši kot tisti, v katerih izvajalci plačujejo svojim dobaviteljem.« Prepričan pa je, da je na porabo depo antipsihotikov mogoče vplivati: » Med psihiatri so zelo velike razlike v uporabi teh zdravil in študije ne kažejo, da so ta zdravila v prednosti, če bolnik dobro sodeluje. Vprašanje je torej le, v kolikšnem deležu najtežjih bolnikov je vzpostavljeno dobro sodelovanje.«
Fürst še pravi, da vsekakor varčevanje ni razlog za tokratne spremembe, niti ne pričakujejo zmanjšanja porabe teh zdravil. Edini razlog je enotna ureditev vseh zdravil, ki se morajo aplicirati pri zdravniku ter bolniku na prijaznejši in predvsem varnejši sistem. »Skupna poraba antipsihotikov v Sloveniji upada že od 2001, predvsem zaradi moditena depo. Zakaj, je vprašanje za stroko. Način financiranja pri tem nima nič in tudi vnaprej zagotovo ne bo igral nobene vloge oziroma ne bo mogel služiti kot morebiten izgovor,« še dodaja Fürst.
