Odbor je na današnji seji sklenil, da se pristojnemu ministrstvu predlaga, da v okviru veljavnega zakona v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi poišče rešitev za odpravo težav, s katerimi se soočajo tamkajšnji prebivalci. Niso pa bili člani odbora enotni, ali bi bilo treba za odpravljanje težav zakon tudi spremeniti.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša je uvodoma sicer pojasnila, da je ministrstvo po navodilu odbora preučilo morebitno potrebo po spremembi zakona o Triglavskem narodnem parku, da bi ta omogočal razvoj regije.
Po njenih besedah na ministrstvu ugotavljajo, da problemi in pobude "na nek način ostajajo na načelni ravni nestrinjanja s samo ureditvijo parka". Med drugim je ministrstvo prejelo predloge za odpravo pomembnega deleža sedanjih varstvenih režimov, s čimer bi se bistveno znižali standardi varovanja v tem parku.
Kramar: Politika omejuje razvoj turizma
Te probleme je, kot je dejala, smiselno reševati v okviru načrta upravljanja parka, tam, kjer to ne bi bilo mogoče, pa bi sicer ministrstvo pristalo na manjše spremembe. Ministrstvo je po njenih besedah že prejelo obsežen osnutek načrta, ki pa je preveč nekonsistenten, da bi ga brez popravkov lahko sprejela vlada.
Zakon o Triglavskem narodnem parku je bil sprejet leta 2010 in določa pravila ravnanja, varstvene režime, sodelovanja javnosti pri upravljanju in trajnostne razvojne usmeritve v parku. Državna sekretarka je poudarila, da je bil zakon pred štirimi leti sprejet brez glasu proti, kar kaže na njegov pomen.
Župan občine Bohinj Franc Kramar je pojasnil, da jim narava daje velike možnosti razvoja turizma, vendar te močno omejuje politika. Zavrnil je navedbe državne sekretarke, da je bil zakon usklajen z lokalno skupnostjo. "Dobili smo še težjo in še bolj omejevano palico kot smo jo imeli do tedaj," je dejal bohinjski župan.
Vprašal se je še, zakaj v Sloveniji ne moremo imeti enakih pogojev za razvoj kot v sosednji Avstriji. Bovški župan Siniša Germovšek pa je opozoril na neizvajanje zakona v razvojnem delu zaradi pomanjkanja sredstev.
Ficko: Narodni park bi mora biti priložnost za razvoj
Branko Ficko (PS) je ob tem izpostavil, da narodni parki v osnovi ne bi smeli biti ovira, temveč priložnost za razvoj.
Jakob Presečnik (SLS) je v razpravi ocenil, da vse težave prav gotovo niso skoncentrirane na proračunska sredstva, temveč gre za težave, ki so življenjskega pomena za ljudi, ki živijo na tem območju.
Katarina Hočevar (DL) pa je izpostavila po njenem mnenju neživljenjske določbe zakona, med drugim prepoved ježe konj. Kot je dejala, ministrstvo zato ne more tako enostavno ugotoviti, da zakona ni potrebno spreminjati.
Da težave nastajajo zaradi neizvajanja zakona, saj še ni izvajalskega načrta, se je strinjal tudi poslanec SDS Danijel Krivec. Zato po njegovem mnenju tudi ni treba nujno spreminjati zakona, temveč pripraviti načrt, s katerim se bo zakon bolje izvajal.
"Če je zakon zgrešil bistvo, potem bo moral biti spremenjen. Vendar bo treba pred tem narediti domačo nalogo in ga izvajati v obliki, kakršni je bil sprejet," pa se je strinjala dejala Ljubica Jelušič (SD).