Od februarja 2013, ko se je v Vojensu slovenska hokejska reprezentanca uvrstila na olimpijske igre v Sočiju, so bile razmere na relaciji Hokejska zveza Slovenije (HZS)–Olimpijski komite Slovenije (OKS) zaostrene. Zakaj, smo v Dnevniku redno poročali. Nepozabne olimpijske igre v Sočiju, na katerih je Slovenija osvojila kar osem kolajn, hokejska reprezentanca pa je bila hit iger s sedmim mestom, so vročico umirile, ne pa pogasile. Znova se je razplamtela prejšnji teden, ko je na 34. seji izvršnega odbora OKS predsednik HZS Matjaž Rakovec želel, da OKS nakaže HZS 100.000 evrov, kolikor naj bi bilo po njegovem mnenju vrednih 13 akreditacij, ki jih HZS ni izkoristila.
Za osvežitev spomina: na zimske olimpijske igre ima nacionalni olimpijski komite pravico za vsakega športnika, ki tekmuje, poslati enega spremljevalca. 55 odstotkov stroškov vsakega spremljevalca krije organizator, 45 odstotkov pa lahko plača nacionalni olimpijski komite. Da bi imeli športniki karseda optimalno podporo, je praksa OKS takšna, da kvote spremljevalcev zapolni do zadnjega mesta. Tako je storila tudi v Sočiju 2014. Ker je hokejska reprezentanca nastopila na olimpijskem turnirju s 25 hokejisti, ji je posledično pripadlo tudi enako število spremljevalnega osebja. »Glavni kamen spotike je, da je imela hokejska zveza v Sočiju dvanajst spremljevalcev, preostalih 13, ki so jim pripadli po kvoti na športnika, pa je dobila Smučarska zveza Slovenije. Naj ob tem povem, da je hokejska zveza želela imeti dvanajst spremljevalcev, kar smo upoštevali. Dodatno so želeli imeti trinajstega predstavnika, ki naj bi bil njihov tiskovni predstavnik. V tem primeru pa smo jim razložili, da je praksa takšna, da ima na olimpijskih igrah OKS svojega tiskovnega predstavnika,« je pojasnil Blaž Perko, direktor športa na oddelku za vrhunski šport OKS.
HZS ne bo videla novih sto tisočakov
Rakovec je izračunal, da je OKS za 13 akreditacij plačal organizatorjem 100.000 evrov, ki jih želi imeti na računu HZS. Na OKS so nam pojasnili, da so organizatorjem za omenjenih 13 akreditacij dejansko plačali 70.000 evrov, razlika pa naj bi se štela še z drugimi stroški. Rakovčev predlog je šel na 34. seji izvršnega odbora na glasovanje, a so ga njegovi člani prepričljivo zavrnili. Od leta 2013, ko se je hokejska reprezentanca uvrstila na olimpijski turnir, je po izračunih vodje komunikacijskih projektov na OKS Matica Švaba hokejska zveza od OKS na račun prejela nekaj manj kot 200.000 evrov. Generalni sekretar HZS Dejan Kontrec je pred olimpijskimi igrami večkrat izjavil, da je njihov izračun drugačen, saj v ta znesek ne štejejo 100.000 ameriških dolarjev, kolikor je HZS prejela od Mednarodne hokejske organizacije (IIHF), ker se je slovenska reprezentanca uvrstila na OI. V OKS odgovarjajo, da so kot nacionalni olimpijski komite za omenjena sredstva lahko kandidirali le oni, da so to tudi storili, od IIHF prejeli denar in ga nakazali HZS ter da zato omenjeni znesek štejejo kot del omenjenih 200.000 evrov.
»Hokejska zveza je dejansko vstopila v olimpijski projekt leta 2013, ko je v Vojensu izpolnila normo za nastop v Sočiju. Odtlej je v dveh letih prejela na svoj račun slabih 50.000 evrov manj sredstev kot smučarska zveza, ki je v Sočiju nastopila z 41 športniki. Skupno je HZS v štiriletnem olimpijskem ciklusu prejela dobrih 240.000 evrov manj kot SZS. To pa zato, ker je bila smučarska zveza v olimpijski projekt vključena že leta 2011,« je pojasnil Perko. »Od leta 2012 so v prejšnjem olimpijskem ciklusu veljala pravila odbora za vrhunski šport, na podlagi katerih je lahko posamezna športna panoga vstopila v olimpijski projekt. Za hokejiste je veljalo, da bi morali na SP v elitni diviziji doseči eno zmago. To so na Slovaškem leta 2011 dejansko tudi dosegli (proti Latviji – op. p), a tedaj takšna pravila še niso veljala. Zavzemamo se, da bi projekt Pjongčang 2018 stekel čim prej, bodo pa hokejisti z uspehom na olimpijskih igrah v Sočiju svoj status oplemenitili v prihodnosti. Petindvajset njihovih športnikov je namreč pridobilo status svetovnega razreda, povrhu pa je OKS predlagal, da se hokej kot športna panoga iz drugega premakne v prvi razred financiranja slovenskega športa iz javnih sredstev,« je sklenil Perko.
Pester elektronski pingpong
Ker je Rakovec 27. maja na 34. seji izvršnega odbora izrazil pomisleke tudi nad finančnim poročilom OKS za leti 2012 in 2013, je bilo burno vse do včerajšnjega dne, ko je potekala 35. seja IO. Rakovec je namreč v elektronski pošti pojasnjeval, da tako od predsednika OKS Janeza Kocijančiča kot vseh drugih prisotnih na seji ni dobil pojasnila, zakaj so bili stroški dela leta 2013 kar 27 odstotkov višji kot leta 2012, ob tem, da naj bi bilo leta 2013 kar za 23 odstotkov manj prihodkov kot leto poprej. Da je elektronski pingpong, v katerega so včlanjeni še nekateri člani in novinarji, pester, dokazuje tudi povratno pismo tiskovnega predstavnika OKS Braneta Dmitroviča. Prejšnji teden se je na pisanje velikega Rakovčevega zaveznika Mitje Lomovška v zvezi z žaljivkami na račun Janeza Kocijančiča (Lomovšek je pisal o strelih s pištolo v zrak, alkoholu, udbi...) odzval z demantijem in dal vedeti, da se lahko na OKS v prihodnje poslužijo tudi pravnih strokovnjakov.
Da so imeli v prostorih OKS prejšnji teden nekateri zaposleni povečan obseg dela, kaže priponka vabila na včerajšnjo 35. sejo izvršnega odbora OKS. Pojasnila v zvezi s poročilom o finančnem poslovanju je po prihodu z dopusta prispeval generalni sekretar OKS Tone Jagodic, ki je zapisal, zakaj so bili stroški dela v letu 2013 kar za 184.807 evrov višji kot leto pred tem. »V letu 2013 je treba pri stroških dela upoštevati prerazporeditev zaposlenih iz OKS Olimp, d. o. o. v OKS-ZŠZ, plačo poslovnega direktorja (Damjan Pintar – op. p.) od 1. maja 2013 naprej, povečanje plač iz naslova minulega dela, dejstvo, da so bile v letu 2012 za 10 odstotkov znižane plače, in dejstvo, da v letu 2012 niso bile izplačane nagrade zaposlenim po pogodbah,« je med drugim zapisal Jagodic.
Rakovec stopnjeval napetost
Na včerajšnje zasedanje članov izvršnega odbora se je najbolj temeljito pripravil Matjaž Rakovec, ki je izkazal marsikateri dvom o pravilnosti delovanja olimpijskega komiteja. Rakovec je bil med navzočimi edini, ki je večkrat zatrdil, da delegati pred tednom dni sploh niso sprejeli končnega poročila o olimpijskih igrah v Sočiju, a so ga prisotni skušali prepričati, da se moti. Janez Sodržnik je denimo rekel, da doslej nihče ni toliko problematiziral o sprejetih sklepih, Jagodic pa je pojasnil pravni vidik. Izvršni odbor je zapisnik prejšnje seje potrdili s prepričljivih 10:1, edini glas proti je prispeval Rakovec.
Prvi mož hokejske zveze je največji vihar povzročil pri obravnavanju finančnega poročila za lani, ko je izrazil »dvom o točnosti podatkov«. Rakovec trdi, da so njegovi izračuni drugačni kot v finančnem poročilu, s čimer je le stopnjeval napetost v sejni tivolski sobi, da so nekaterim začeli popuščati živci. Bogdana Gabrovca, predsednika odbora za vrhunski šport in judo zveze, je Rakovec mimogrede prosil, naj med njegovim govorom ne vzdihuje, in brez pomislekov izstrelil, da izvršni odbor OKS ne deluje po statutu. Strokovnjakinja za računovodske storitve je morala Rakovcu zelo natančno pojasniti vsako malenkost, Sodržnik pa ga je opomnil, da goji temeljno nezaupanje do organizacije, v kateri sedi tudi sam. »Če kdo ne želi biti član izvršnega odbora, mu ni treba biti. Jaz zaupam vsakomur v tej sobi,« je povedal Sodržnik. Med vsemi delegati je bil le Rakovec pričakovano proti verificiranju finančnega poročila, ki ga bo obravnavala šele prihajajoča skupščina OKS čez dva tedna, ob koncu pa je pristavil, da »komite na račun športnikov troši denar za druge namene«.
Vsak obdeluje svoj vrtiček
Ob robu izvršnega odbora je Matjaž Rakovec v pogovoru za Dnevnik izrazil presenečenje, da delegati niso razumeli bistva njegovih pripomb. »HZS je dobila od OKS 200.000 evrov, kolikor znašajo zgolj plače v komiteju. Od tega zneska je skoraj polovico prispevala Mednarodna hokejska zveza, kar pomeni, da smo od celotnega letnega proračuna, ki v komiteju znaša šest milijonov evrov, dobili le dobrih 100.000 evrov. Nelogično je, kako nihče ne vidi, da šport dejansko pridobiva manj sredstev, kot si jih zasluži. Dejstvo je, da tukaj vsi obdelujejo svoj vrtiček, vsak gleda svoje stvari, a bomo že izvedeli, kam so šle razne donacije,« je razlagal Rakovec.
Prejšnji teden je pričakoval, da bo izvršni odbor zavrnil njegov predlog, da je hokejska zveza upravičena do novega svežnja denarja v višini 100.000 evrov. Prepričan je, da je največ bonitet od nastopa hokejske reprezentance v Sočiju pobral ravno olimpijski komite in da je nesorazmerje veliko. Ali po košarici članov izvršnega odbora vseeno pričakuje dodaten priliv na račun HZS? »Uporabljal bom le metode, ki so utečene na izvršnem odboru. Sodišče ne pride v poštev niti kot skrajna možnost. Kot je dejal že Kocijančič, se bomo zdaj usedli z Jagodicem in preučili možnosti,« je dejal.
Dodajmo, da je hokejska zveza olimpijskim reprezentantom ravno prejšnji teden izplačala nagrade za uvrstitev in nastop v Sočiju. Neuradno naj bi vsak hokejist dobil po 5000 evrov, kar je polovico manj od dogovorjenega zneska z začetka pogajanj. Rakovec pojasnjuje, da so se igralci samovoljno odrekli delu zaslužka, ki bo po njegovih besedah zdaj šel v razvoj hokeja.