Prihaja čas, ko nastavljanje soncu v lokalih ne bo več tako samoumevno, tudi sprehode bomo čedalje pogosteje prilagajali glede na osenčenost posameznih predelov mesta. To nam v prvi vrsti omogočajo drevesa, ki jih Marijana Tavčar iz Zavoda za gozdove Slovenije primerja s klimatsko napravo. »Le da je veliko boljša in – ker je naravna – ne potrebuje nobene dodatne energije za delovanje.«

Več dreves – manj kriminala

Ljubljane se po njenem mnenju upravičeno drži sloves zelene prestolnice, saj toliko gozda, kot ga ima v zaledju, premore le malo evropskih mest. Tudi v samem mestu se po besedah Tavčarjeve v zadostni meri obnavlja in zasajuje nove parke in drevorede. »To je pozitivno. Bolj problematično se mi zdi, da arhitekti, ko projektirajo nove objekte, malce pozabljajo na drevesa. K objektu dodajo tri, štiri drevesa zaradi estetike, ne razmišljajo pa o tem, da bo ljudem za temi modernimi steklenimi fasadami poleti vroče. Ne držijo se več striktno 'pravila', da se na južno stran novogradenj zasajuje listavce. Ti so primerni zato, ker pozimi v objekte spustijo svetlobo, poleti pa krošnje varujejo okna pred soncem. Smo pa za to delno krivi tudi sami, saj po stari slovenski navadi ne želimo gledati sosedov, zato naročamo ciprese in druge tujerodne iglavce,« razlaga Tavčarjeva.

Dr. Lena Marion, vodja oddelka za arboristiko v podjetju Tisa, pa poleg ekološkega in estetskega vidika poudarja tudi ekonomsko-socialni vpliv dreves v mestih. »Znano je, da se vrednost hiš poveča, če so v bližini zasajena lepa drevesa. Če bolnik z bolnišničnega okna gleda drevesno krošnjo ali gozd, to nanj vpliva veliko bolj blagodejno, kot če strmi v sivo betonsko steno. Obstaja tudi tuja raziskava, ki je pokazala, da je v mestnih predelih z veliko drevesi manj kriminala kot tam, kjer je goli beton. Američani so ugotovili, da drevesa vplivajo celo na nakupovanje. Trgovine v ulicah, kjer je veliko dreves, imajo več prometa. Smešno, ampak resnično,« je z nekaj zanimivostmi postregla dr. Marionova.

Idealnih vrst ni več

Na vprašanje, kakšno je zdravstveno stanje dreves v našem glavnem mestu, arboristka iz podjetja Tisa, ki ima v mestni občini koncesijo za vzdrževanje dreves, odgovarja, da je to na splošno težko opredeliti. »Velik problem je, ker imajo drevesa premalo rastnega prostora, sploh tista ob cestah, hkrati pa so tudi močno zasoljena zaradi pretirane uporabe posipnih soli. Sol dodatno pospešuje propadanje dreves, kajti četudi imajo dovolj vode, zaradi soli trpijo sušo. Svoje pa naredijo še vse daljša sušna in vroča poletja.«

Po besedah dr. Marionove imajo mestna drevesa težave tudi z glivami. »Zaradi nekoliko povišanih povprečnih letnih temperatur so se namreč spremenile življenjske razmere za določene glive, ki lahko zdaj veliko hitreje povzročijo propad že tako prizadetih mestnih dreves. Svoje naredijo še razni škodljivci. Drevesa pa že tako in tako v mestih ne rastejo v idealnih razmerah in so podvržena stresu. Trenutno imamo največ težav z drevoredi lip in platan,« pojasnjuje sogovornica.

In kaj narediti? Po besedah dr. Marionove je treba nehati zagovarjati zasajevanje zgolj avtohtonih drevesnih vrst, saj se te v mestih velikokrat ne obnesejo najbolje. »V mestih namreč ni naravnih rastnih razmer, temperature so veliko bolj ekstremne kot v gozdu. V tleh in nad zemljo so rastne razmere popolnoma drugačne kot v naravnem okolju. Zato je težko reči, katere vrste so idealne za Ljubljano, saj je treba pri zasajevanju upoštevati posebnosti mikrolokacij – ne glede na to, ali gre za tujerodno ali domačo vrsto,« je prepričana dr. Marionova, ki dodaja, da je pri tem treba le paziti, da se ne vpeljujejo vrste, ki lahko uidejo izpod nadzora in se začnejo same razmnoževati v naravnem prostoru.

Drevesa je treba sekati in jih obnavljati

Vodja Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon pa je opozoril, da je včasih težko obnavljati drevorede, kajti pred leti se je drevesa pogosto zasajevalo brez premisleka, tako da so zdaj vsa okrog in okrog zabetonirana, pod njimi pa potekajo različni vodi. »Ponekod so bila zasajena tudi prevelika drevesa, potem pa se jih je 'obglavljalo'. Posledica tega je prehitro staranje dreves, zato je danes kar nekaj drevoredov, ki so potrebni obnove.«

A to je v mestih dokaj normalen pojav, poudarja dr. Bavcon, ki pa opaža, da ljudje brez potrebe zaženejo vik in krik ob vsakem sekanju dreves. »Kakšen 'halo' je bil, ko se je začelo sekati na grajskem hribu! Toda ljudje ne vedo, da je bil včasih grajski grič bistveno bolj gol. Ali pa Golovec, kot pove že samo ime. Treba je gledati razumsko, kajti če bo drevo padlo na človeka, bo za to odgovorno mesto. Drevesa je treba sekati in jih obnavljati,« je sklenil vodja Botaničnega vrta.