Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreka.

V nedeljo, dne 30. t. m. se je na slovesen način odkril na pokopališču pri Sv. Križu nagrobni spomenik dr. Jan. Ev. Kreku. Ob ½ 12. uri dopoldne bilo je zbrano pri Sv. Križu precej številno ljubljansko občinstvo s predstavniki kulturnih društev in vojaških ter civilnih oblasti. Pevski zbor »Glasbene Matice« je zapel pod vodstvom ravnatelja konzervatorija g. Hubada žalostinko, na kar se je odkril spomenik predstavljajoč dva orjaka, ki sta žalujoče sklonjena nad grobom. Spomenik je delo kiparja L. Dolinarja. Slavnostni govor je imel župnik g. Finžgar, ki je očrtal delovanje pokojnika v njegovih glavnih potezah, na kar je govoril v imenu hrvatskega katoliškega senijorata dr. Mergler, v imenu hrvatske pučke stranke dr. Markulin. Za njimi je govoril v imenu Ruskega kružoka bivši guverner v Odesi Markov ter položil na grob lep venec. Istotako je položil zastopnik konzula češkoslovaške republike na grob krasen šopek. V pretresljivih besedah je očrtal pokojnikovo življenje predsednik odbora za postavitev Krekovega spomenika vlad. svetnik dr. Fr. Detela, ter na to izročil spomenik v varstvo mestni občini. Župan dr. Iv. Tavčar je v svojem nagovoru poudarjal vrline pokojnega dr. Kreka, pozivljajoč k spravljivosti, ter prevzel v imenu občine spomenik v varstvo. Arhivar Oton Župančič je prečital na to brzojavki ministra Protića in dr. Korošca, na kar je »Glasbena Matica« zapela še dve žalostinki. Po končanem odkritju so se poklonile navzoče zastave kulturnih in pevskih društev »Slavca«, »Ljubljanskega Zvona«, »Ljubljane«, »Krščansko socijalne zveze« in »Št. Peterskega prosvetnega društva« pred grobom odličnega prvoborilca za jugoslovensko idejo.

Slovenski narod, 1. junija 1920

Odkritje nagrobnega spomenika dr. J. E. Kreka.

V nedeljo ob 11. dopoldne se je vršilo na pokopališču pri Sv. Križu slovesno odkritje nagrobnega spomenika velikemu jugoslovanskemu prvoboritelju in socialnemu delavcu dr. Janezu Evangelistu Kreku. Slovesnosti se je udeležila pokojnikova sestra gdč. Cilka Krekova in sorodniki, predsednik dež. vlade dr. Brejc s soprogo, člani vlade, general Smiljanić s štabnimi častniki, zastopniki raznih uradov, kulturnih in drugih društev ter korporacij. (…)

Nato je govoril

pisatelj Fr. S. Finžgar:

Državljani!

Nazivljam Vas z naslovom, za katerega vsebino se je proti nazivu in vsebini suženjskega podanika vse življenje boril mož, ki mu obnavljamo spomin danes ob odkritju njegovega nagrobnika. S tem obnavljamo zaeno spomin na njegovo smrt, na oni veliki praznik strnjenih duš, kot ga Slovenija doslej ni še doživela, obnavljamo zaeno spomin na dan obletnice njegovega največjega dejanja: majniške deklaracije. (…)

Krek je bil predvsem politik. Vse njegovo vesoljno znanje, vsesplošna izobrazba, vse kulturno delo in vsa njegova velika ljubezen do inteligentne mladine, vse je služilo enemu velikemu cilju – politiki – tisti politiki namreč, kot jo je on sam definiral, da je to nesebična skrb za javni blagor – za blagor vseh – za blaginjo človeške družbe. Krek je bil tisti mož, ki je oznanjal pri nas socialno misel prvi, jo oznanjal tedaj, ko socialno čustvovanje še ni bilo nikakor kak strankarski kapital, pač pa je še vsesplošno vabilo posmeh na ustnice in je oznanjalo samo deficit v avanzmaju. Oznanjal pa je to misel zato, ker je bil resničen demokrat v delu in življenju. On je bil prešinjen resničnega demokratizma, še preden je ta beseda, stokrat zlorabljena v političnih arenah od vseh plati, izgubila svoj čist in dobri pomen. (...)

Ni zmota, če trdim, da ga ni bilo tedaj v nas moža, ki bi bil imel poguma dovolj, da bi si upal stopiti pred oholo Avstrijo in ji predložiti magnam chartam libertatum za svoj narod. Krek je imel ta pogum, ki se mu je rodil v čisti, nesebični duši in rodil iz njega Jugoslovana, preden je ta beseda postala izraz, ki je pri mnogih izraz novega – nagrad pričakujočega patriotizma. (…) Zato pa je največji sijaj njegovega značaja, ki ga ni zatemnilo nikoli blato, brizgajoče na vsako osebo, ki tekmuje v politični areni ta, ker se je zavedal, da je politika nesebičnega poštenja in odkritosrčnosti najboljša politika vsake stranke. (…)

Za g. Markovom je govoril predsednik odbora za Krekov spomenik

dr. Fran Detela,

ki je izvajal:

(…) Tudi Jan. Ev. Krek je bil velik državnik in pravičen mož; tudi on ni zapustil premoženja. Toda pogreba mu država ni preskrbela in spomenika mu država ni postavila. Država je bila ob njegovi smrti v rokah nasprotnikov slovenskega naroda. (...) Nepoplačan bi bil ostal dolg hvaležnosti, ako bi se ne bile oglasile občine, v prvi vrsti mestna občina ljubljanska, ako bi se ne bili oglasili zavodi in po vsej širni domovini častilci svojega dobrotnika in voditelja, častilci organizatorja svoje domovine, moža, ki je s plamenečo besedo širil zavest, da smo ljudje vsi bratje, vsi enakopravni. (…)

Zahvala.

Odbor za Krekov spomenik se iskreno zahvaljuje vsem tistim, ki so proslavili tretjo obletnico majniške deklaracije in odkritje nagrobnega spomenika velikemu državniku Jan. Ev. Kreku. Posebno se zahvaljuje zastopnikom javnih oblastev, zastopnikom kulturnih zavodov in društev naše države. (…)

Slovenec, 1. junija 1920