Čeprav Evropa že nekaj desetletij caplja za ameriškim gospodarstvom, ostaja v pridelavi oljk in oljčnega olja nesporna prvakinja. Iz evropskih oljarn namreč priteče skoraj tri četrtine na svetu pridelanega oljčnega olja, vsak vremenski pojav, ki prinese slabšo letino v EU, pa ima lahko velik vpliv na svetovni trg oljčnega olja.
Suša uničila 57 odstotkov letošnjih oljk v Grčiji
Leta 2012 je huda suša v Španiji, ki pridela skoraj 40 odstotkov svetovne proizvodnje oljčnega olja, uničila približno polovico pridelka iz španskih nasadov. Slaba letina je neposredno vplivala na ceno oljčnega olja na svetovnem trgu. Povprečna cena tone ekstra deviškega oljčnega olja se je od junija 2012 do februarja 2013 podražila za skoraj 38 odstotkov, na 3058 evrov, kažejo podatki Mednarodnega denarnega sklada.
Še hujši scenarij naj bi letos potekal v Grčiji, ki je tretja največja svetovna proizvajalka oljčnega olja. Ameriško kmetijsko ministrstvo ocenjuje, da bo suša uničila 57 odstotkov pridelka. V oljarnah na Kreti in drugih območjih, bogatih z nasadi oljk, bodo letos pridelali vsega 155.000 ton oljčnega olja. Grški oljkarji in oljarji naj bi posledično utrpeli kar 200 milijonov evrov visok izpad prihodkov. Sušni meseci naj bi pustili sledi tudi v večini preostalih južnoevropskih držav, vendar ne tako drastičnih. Cene za nakup ekstra deviškega oljčnega olja po terminskih pogodbah na borzah na grški Kreti, v italijanskem Bariju in španskem Jaénu že dober mesec rastejo, strokovnjaki pa pričakujejo njihovo nadaljnjo rast vse do konca leta.
Na policah tudi neustrezno in staro olje
Slovenski pridelovalci oljk in oljčnega olja, ki so vsi po vrsti zatrdili, da jim škodljivci in vremenske razmere za zdaj niso zdesetkali letine, se z dogajanjem na tujem ne obremenjujejo. Vanja Dujc, proizvajalec večkratnih svetovnih prvakov med oljčnimi olji, kljub drugačnim napovedim iz tujine ne pričakuje katastrofe. »Svetovna proizvodnja oljčnega olja presega povpraševanje in cene olja so zaradi tega celo stalno prenizke,« je dejal.
»Na trgu se pojavlja tudi staro olje, ki ni iz tekoče proizvodnje,« je opozoril večkrat odlikovani oljar Boris Jenko. Njegovi tezi pritrjuje tudi mednarodno združenje International Olive Oil Council, ki ocenjuje, da je lanska proizvodnja zaradi suše v Španiji dosegla »komaj« 2,4 milijona ton oljčnega olja, poraba pa več kot tri milijone ton. »Slovenski potrošniki bi lahko stanje na svetovnem trgu občutili predvsem v ponudbi olja slabše kakovosti,« je dejal Jenko, ki ne izključuje možnosti, da bodo trgovci na račun slabše letine poskušali spraviti na trg zaloge potvorjenega olja. Nekaj podobnega se je v Sloveniji zgodilo leta 2012, ko je bila proizvodnja olja zaradi naravne ujme manjša za polovico, pri čemer so olje neprimerne kakovosti prodajali tudi mnogi oljkarji.
Slovenski oljkarji osredotočeni na domači trg
Darko Jakomin, tudi sam večkrat nagrajeni oljkar in oljar, se višjih cen ne bi branil. »Morda bo zaradi tega na slovenskem trgu končno manj slabega uvoženega oljčnega olja.« Tega ni malo. Podatki ministrstva za kmetijstvo kažejo, da Slovenci uvozimo približno 1500 ton oljčnega olja na leto, skoraj trikrat več kot ga proizvedemo sami. Slovenija namreč pridela od 4000 do 6000 ton oljk na leto, iz katerih se iztisne od 500 do 650 ton oljčnega olja. Izvoz na drugi strani praktično ne obstaja. Svetovni trgi slovenskih oljkarjev, ki prodajajo skoraj izključno visokokakovostno ekstra deviško oljčno olje zaščitenega porekla, pretirano ne zanimajo. Tudi zaradi tega, ker gre v glavnem za majhne pridelovalce, ki imajo velike stroške na enoto proizvoda. Tako se cena ekstra deviškega oljčnega olja giblje povprečno med 12 in 14 evri za liter.
»Na policah v trgovskih verigah po Sloveniji, z izjemo Mercatorja in Spara, praktično ne moremo najti oljčnega olja slovenskega porekla,« je dejal oljkar Danilo Markočič. Vzrokov za to je več. Prvi je cena, saj je slovensko oljčno olje občutno dražje od uvoženega. Drugi vzrok je močno povpraševanje, ki presega ponudbo. Markočič, tudi predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre, je ob tem pojasnil, da pridelovalci večji del oljčnega olja prodajo kar neposredno potrošniku, na domu.
Vse dokler bo tako, jim ne bo treba izvažati, čeprav je slovensko oljčno olje med najbolj cenjenimi na svetu.