Predsednik republike Borut Pahor nikoli ne zamudi priložnosti za nabiranje političnih točk. Tokrat jih je dobil na Vogrinu, politično že zdavnaj »mrtvem« poslancu, ki si je z iskanjem imena za podaljšanje bivanja v državnem zboru očitno priboril le nekaj dni medijske (ne)slave. »Zdaj ni koristno iskati mandatarja za vsako ceno,« mu je takoj pojasnil Pahor. In zakaj ne? »Ker bi to privedlo do tega, da državnozborske volitve ne bodo 13., temveč 20. ali 27. julija,« je bil odločen predsednik, ki pri razpisu predčasnih volitev »nima možnosti samovolje«.

Mar res? Sedmega maja je Pahor v svoji pisarni zbral največja imena domačega ustavnega prava. Od njih je želel slišati, kdaj lahko sploh razpiše volitve. Dobil je več mnenj. Nekateri ustavniki so mu razložili, da volitve niso nekaj, s čimer bi lahko kar tako hiteli. »Med poletnimi počitnicami ne sme biti ne volitev ne volilne kampanje, to je jasno zapisano v našem ustavnem redu,« je poudaril dr. Andraž Teršek. Pri tem je dopustil možnost, da bi lahko roki za razpustitev parlamenta v počitniškem obdobju mirovali. Da so torej tudi volitve v septembru ustavno možne. Matevž Krivic je predsedniku razložil še, kaj mora storiti, če izvedba volitev pade v počitniški čas, »na primer v julij«: skrbno mora pretehtati vse možne ustavnopravne razloge za in proti, presoditi, kateri pretehtajo, in sprejeti ustrezno odločitev.

Ga je Pahor slišal? Je res skrbno pretehtal vse razloge? Če je, zakaj te dni govori, da »je med slabimi možnostmi najboljša ta, da so predčasne volitve 13. julija«? Zakaj prelaganje volitev v drugo polovico julija očita Vogrinu, sam pa očitno ne poskuša izkoristiti niti trohice ustavne možnosti, da bi lahko bile na sporedu šele po počitnicah? In še: zakaj to počne tik po evropskih volitvah z udeležbo, manjšo od referenduma o gradnji TET 3? Zakaj želi po »bojkotu« teh volitev, ki je razgalil nezainteresiranost državljanov za uporabo ključnega vzvoda odločanja v demokratični družbi, naslednje vztrajno razpisati v času, ko bo udeležba zaradi počitnic že sama po sebi nižja? Mar Pahor res ni opazil, da večina volilcev politični eliti očita odtujenost od dejanskih problemov te države?

Odgovor je lahko le eden: ker Pahor v kritičnih trenutkih pač po inerciji ravna kot Pahor, ne pa kot predsednik republike. Ker ne gleda širše, ampak raje nastopa kot samooklicani branik nekih višjih načel, v tem primeru »ustavnosti«. Ker raje sprejme slabo odločitev in zanjo prevzame odgovornost, kot da o njej še enkrat odgovorno premisli. Ker raje za dva meseca paralizira komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in javno poniža njenega novega predsednika, kot da bi predlog za njegovo imenovanje vrnil izbirni komisiji. Ker se raje postavlja v položaj, v katerem domnevno nima izbire, kot da bi počel to, kar zahteva opis njegovega delovnega mesta. Da bi vodil – modro in z zgledom.

Ne, država ob prihajajočih volitvah in referendumu ne bo padla v stanje permanentne volilne kampanje. Tam je že vsaj dve leti. Vsi smo namreč že del volilne kampanje – tiste, ki jo ves čas svojega mandata vodi Pahor.