Več mesecev trajajoči spor med lastnikoma Nuklearne elektrarne Krško (NEK) bi lahko znova za vsaj dve leti preložil dokončanje varnostnih ukrepov, ki jih je zaradi nesreče v Fukušimi zahtevala državna uprava za jedrsko varnost.
Po informacijah iz več virov je jabolko spora med Gen energijo in Hrvatsko elektroprivredo (HEP) načrtovani obseg vlaganj v program nadgradnje varnosti. Ta je po oceni hrvaškega solastnika prevelik, pri čemer gre za investicije, ki lastnikom ne prinašajo denarja. Zato naj bi si v HEP – tudi z »mehkimi« pritiski na upravo za jedrsko varnost – že več mesecev prizadevali oklestiti program. Ta je bil še sredi lanskega leta – ob prvi ponudbi ameriškega Westinghousa, glavnega izvajalca del – po neuradnih informacijah »težak« več kot 400 milijonov evrov. Omenjeni program sicer zajema ukrepe, ki jih mora NEK po prvotni odločbi uprave izpeljati do leta 2016. Že konec lanskega leta je ta rok podaljšala do leta 2018. Neuradno pa smo izvedeli, da bodo imeli v Krškem tudi z lovljenjem tega roka velike težave. Tudi zato naj bi NEK do leta 2018 izpeljal skrajšan program ukrepov, o katerem je pred dnevi razpravljal tudi nadzorni svet nuklearke. Zanj naj bi v Krškem plačali do dvesto milijonov evrov.
Gen: Solastništvo pomeni intenzivne odnose
»Pričakujemo, da bomo od NEK dobili predlog, kako nameravajo izpolniti zahteve iz odločbe,« je na vprašanje, ali lahko v Krškem še ujamejo predpisani rok za izvedbo ukrepov, odgovoril direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar. »Uradno niso bili obveščeni o nobenih zamikih del. Tudi nekatere druge elektrarne v Evropi teh ukrepov ne bodo izpeljale pred letom 2020,« je dodal. »Zaenkrat ni osnov, da bi upravo zaprosili za nove roke,« poudarjajo v NEK, ki jo že od leta 1988 vodi Stane Rožman. »Polovično solastništvo pomeni intenzivne in zahtevne odnose s partnerji, torej tesno sodelovanje ter modro razmišljanje in odločanje na obeh straneh. Doslej nam je vedno uspelo najti ustrezne rešitve v dobro obeh lastnikov in elektrarne,« informacije o nesoglasjih s HEP komentirajo v Gen energiji.
V ozadju bolj ali manj odkritih nesoglasij med Gen energijo, slovensko solastnico nuklearke, in HEP, ki se vlečejo že skoraj leto dni, je tudi slabšanje ekonomskega položaja elektrarne. Ta že vsaj nekaj časa ni več »tovarna denarja«. Lastna cena električne energije iz nuklearke je lani že presegla 38 evrov na megavatno uro. To je le še približno štiri evre manj od trenutne tržne cene pasovne električne energije na slovenskem trgu. Za primerjavo: še leta 2008 je lastna cena nuklearke znašala le 23,6 evra, kar je Gen energiji in HEP, ki odkupujeta proizvedeno električno energijo, omogočalo visoke dobičke. Če so v Krškem takrat električno energijo proizvajali ceneje kot v Dravskih elektrarnah, se je to razmerje v zadnjih petih letih obrnilo. Lastna cena nuklearke je bila lani višja za najmanj enajst evrov na megavatno uro.
Nuklearki rastejo stroški
Razlika med lastnima cenama iz let 2008 in 2013 ob proizvedenih petih milijonih evrov megavatnih ur električne energije v denarju pomeni približno 75 milijonov evrov manj letnih prilivov za Gen energijo in HEP. V tem času so v Krškem poleg vlaganj v varnost krepko narasli tudi stroški. Še leta 2008 je bilo teh za slabih 139 milijonov evrov. Leta 2011, ko je prišlo do nesreče v Fukušimi, so tudi zaradi odpisov vrednosti presegli 198 milijonov evrov, predlani in lani pa so znašali nekaj milijonov evrov manj. Ves čas od leta 2011 naraščajo tudi stroški dela: do lani za pet milijonov evrov, na skupno 34 milijonov. Za enak znesek so v tem času zrasli stroški storitev. Zanje je elektrarna lani odštela že skoraj 45 milijonov evrov. To je približno trinajst milijonov evrov več kot leta 2008. Med njimi največji delež predstavljajo stroški vzdrževanja. Ti so lani znašali dobrih 27 milijonov evrov, daleč največ v zadnjih petih letih, kar gre verjetno pripisati tudi nenačrtovanim ustavitvam in podaljšanju remonta.
Zadržanost do novih vlaganj v nuklearko, ki je tudi uradno v drugi polovici obratovalnega obdobja, je razumljiva. V skladu s programom so v NEK do leta 2018 načrtovali izpeljavo petih projektov: filtriranega razbremenjevanje zadrževalnega hrama, poplavne varnosti tako imenovanega nuklearnega otoka v elektrarni, obnove operativnega podpornega centra, filtriranega razbremenjevanja zadrževalnega hrama, alternativne kontrolne sobe in hlajenja reaktorja. Zadnja dva naj bi se začela letos. V NEK pojasnjujejo, da so se pri programu nadgradnje varnosti odločili za »fazni pristop, ki je najustreznejši glede na ponudbo rešitev, časovne izvedljivosti in financiranja«.
