Ker Varnostni svet ZN ne dovoljuje selitev otrok brez skrbnikov, bo vsakega spremljal najmanj eden – stric, sorodnik, brat … - urugvajska vlada pa bo pokrila stroške njihovega bivanja. Odločitev v primerjavi z drugimi predsedniki držav – Barack Obama je bil deležen številnih kritik, saj so ZDA sprejele samo 30 beguncev iz Sirije – ni radikalna, čeprav se na prvi pogled zdi. Jose Mujica je pač drugačen.

Več let se je zgodaj odpravljal v posteljo, da bi poslušal, kaj mu šepetajo mravlje. Včasih je kakšno rekel tudi z žabo ali dvema in delil kos kruha s podgano. Jose Mujica ali Pepe je preživeli iz sveta, ki ga je nekoč sam pomagal izbrisati z zemljevidov. Nekdanji vodja gverilske skupine Tupamaros je 13 let preživel v zaporu, ko je v Urugvaju od leta 1973 do 1985 vladala vojaška hunta. Nato je obrnil nov list v svojem življenju in ves svoj trud posvetil vzpostavljanju demokracije.

»Povem, kar mislim«

Novembra leta 2009 je bil izvoljen za predsednika države – zanj je glasovalo 53 odstotkov volivcev. »Ko sem bil v zaporu, sem skoraj znorel,« je priznal. »Zdaj sem zapornik lastne svobode mišljenja in izbire. To svobodo vzgajam in se zanjo borim. Morda bom storil napake, nekatere izmed njih velike, vendar pa moja prednost ostaja, da povem, kar mislim,« je še dodal.

Danes 78-letnik sedi v svojem lesenem gugalniku, obkrožen s knjigami, družbo pa mu dela doprsni kip Che Guevare, poroča novinar Guardiana, ki se je pogovarjal z njim. Lahko bi ga zamenjali za latinskega Diogena ali zadnjega človeka na Zemlji. Je pa tudi eden izmed redkih ljudi, ki so v življenju izkusili praznino, saj je dve leti zaporne kazni preživel na dnu vodnjaka.

Opisuje se kot »skromnega kmeta«, govori pa v prvi osebi množine: »Smo ljudski glas sveta.« Pogosto prebira Platona, saj je prepričan, da tako lahko razume vse, kar se dogaja, saj »nič ni povsem novo«. »Politika, ki bi se morala ukvarjati s problemi družbe, je omejena zgolj na gospodarstvo. Postala je administrator tistega, kar finančni sistem ne more nadzorovati,« je opozoril septembra leta 2013 na zasedanju Združenih narodov.

Najboljši vodja na svetu?

Mediji Mujico opisujejo kot »najbolj neverjetnega politika« ali »najboljšega vodjo na svetu«. Drugi menijo, da bi moral dobiti Nobelovo nagrado za mir. Velja za enega izmed najbolj revnih predsednikov na svetu, saj 90 odstotkov svoje plače redno podarja organizaciji, ki gradi poceni domove. Nad vzdevki ni navdušen. »Moja definicija revščine se naslanja na Seneco: Moški, ki ima zelo malo, ni revež, temveč je to moški, ki želi še več.«

Postal je obraz Mujicamanije, zaradi katere njegovi nasprotniki včasih pozabljajo, da je bil član gverilske skupine, ki je ugrabljala ljudi in ropala banke. Njegovi nekdanji sogverilci pa so danes njegovi najhujši kritiki, predvsem zato, ker nasprotuje razveljavitvi amnestije za mučenja, ki so se zgodila v času vojaške diktature. V času svojega predsednikovanja nikoli ni odstopil od svojega manifesta ali programa, da bi pridobil glasove tudi pri svojih nasprotnikih. »Med srečanji z drugimi svetovnimi voditelji slišim, da imam prav, a se nič ne spremeni. Zato neprestano ponavljam iste stvari. Moraš biti vztrajen pri prepričevanju ljudi,« je pojasnil. »Imam dovolj poguma, da stvari povem naglas. To se v modernem svetu, kjer ljudje skrivajo svoja čustva, ne dogaja prav pogosto. Morda zato zlahka pridobim pozornost drugih,« je še dodal.

Legaliziral splav in istospolne poroke

Po dveh letih predsednikovanja je legaliziral splav do tretjega meseca nosečnosti. Kljub številnim prepovedim v zakonu, je ta v Južni Ameriki redkost. Samo leto dni po tem je legaliziral istospolne poroke. Ločitve so v Urugvaju zakonite že od leta 1913. »Da, imamo inovativni duh, močno zakoreninjen v našo zgodovino. Smo država priseljencev, anarhistov in preganjanih ljudi s celega sveta. Rezultat je najbolj sekularizirana država v Južni in Latinski Ameriki, z jasno ločnico med cerkvijo in državo. Sem predsednik, a ne verjamem v Boga,« je dejal Mujica. Česa takega od predsednikov sosednjih držav ne bi nikoli slišali. Kljub temu mu je leta 2013 papež Frančišek pripravil zelo topel sprejem.

Pomembna odločitev, ki je odmevala povsod po svetu, je prišla junija leta 2012, ko je obrambni minister Eleuterio Fernandez Huidobro oznanil, da bo država prevzela proizvodnjo in prodajo marihuane, ki bo legalizirana in regulirana. Mnogi tuji novinarji so revolucionaren zakon označili za »šalo«, a ta je bil sprejet, v veljavo pa je stopil prejšnji mesec. Do konca letošnjega leta, ko bo stekla žetev marihuane, vzpostavljen pa bo tudi trg, bodo Urugvajci v lekarni lahko kupili do 40 gramov marihuane na mesec (en gram bo stal en dolar). Državljani bodo lahko marihuano vzgajali tudi sami, a dovoljenih je samo šest rastlin na eno gospodinjstvo. Mujica ni nikoli kadil marihuano in se zaveda, da 62 odstotkov volivcev zakonu nasprotuje, a odločen je, da bo uživalce na takšen način ločil od preprodajalcev in marihuano od drugih drog.

Urugvaj z zakonom o marihuani kot eksperiment

Preprodaja drog je dosegla alarmanten vrh v Južni Ameriki, vendar prizanesla Urugvaju. »Med kmeti velja rek: Ko vidiš sosedovo brado, ki gori, si pogasi svojo,« je zakonodajo poskušal pojasniti Mujica. »Ta zakon je nekakšen test. Ne pomeni, da smo prišli do odgovorov. Vendar pa bodo naši sosedi morali pogledati, kako deluje to v naši mali državici, ki je lahko odličen kraj za takšen eksperiment,« je dodal. »Vem le to, da zakonodaja, ki se bori proti drogam, ni uspešna. Vesel sem, da smo se prebili čez ta hrib.«

Njegovi sodelavci so razkrili, da je Mujico zakonodaja v zvezi z marihuano začela zanimati šele pred kratkim. Prebral naj bi veliko literature – pogosto sam – preden se je odločil in pogovoril s člani vlade. »Samo nekdo kot Mujica bi se upal zavzeti za tako nepriljubljeno odločitev,« je dejal mlajši član parlamenta Sebastian Sabini, ki je pomagal napisati zakon.

Mujica se vidi kot anarhista, čeprav se po njegovem vsak človek sooča »z notranjimi boji«. »Mislim da zakoni o istospolnih porokah, splavu in marihuani predstavljajo napredek. A z njimi bomo dosegli kaj le, če bo manj razlik med revnimi, srednjim slojem in zelo bogatimi,« je dodal.