Njene pesmi najdemo v Antologiji slovenskih pesnic, je pa tudi ena od avtoric uglasbenih pesmi slovenskih pesnic na albumu Intima Mojce Maljevac. Bila je pobudnica in prva urednica biltena Beseda, sicer pa pesmi, pesniške prevode iz hrvaščine, literarne ocene, eseje ter strokovne razprave objavlja v revialnem tisku, zbornikih in časopisih.

Kot profesorica slovenščine na Gimnaziji Koper se, kot pravi sama, srečuje z velikim izzivom, kako književnost približati dijakom. »Ljudi je za subtilno treba razpirati, jim odpirati možnosti lastnega doživljanja in razumevanja z interpretacijo pesmi in aktivnimi odprtimi pogovori.« Z mladimi literati pripravljajo šolsko literarno glasilo Maestral, ki ima kot srednješolsko glasilo najdaljšo neprekinjeno tradicijo v Sloveniji. Letos je evropski oddelek že drugič popeljala na mednarodni literarni festival Vilenica, z lanskimi četrtošolci pa so izpeljali tudi prevodni projekt, ki je rodil dvojezično slovensko-angleško antologijo koprskega pesništva Maestral 21 – izbor 21 koprskih avtorjev za 21. stoletje, ki je prvi zbornik koprskega pesništva sploh. »Med mojimi dijaki je torej pesništvo živo, še več, skušamo ga predstaviti tudi svojemu širšemu okolju, enostavno je neki nadstandard, ki nas bogati, razveseljuje in v nas spodbuja ustvarjalnost.«

Že dve leti je Ines Cergol predsednica Združenja književnikov Primorske, sicer pa na Koprskem, drugod po Sloveniji ter tudi na Hrvaškem in v zamejstvu organizira in povezuje kulturna srečanja. Tako kot povsod ima poezija na Primorskem majhen in specifičen krog bralcev, a ti so zvesti, zagotavlja Ines Cergol. Znano je, da s pregovorno in dejansko pogosto ubožnim obiskom literarnih dogodkov ne moremo izmeriti resničnega zanimanja občinstva za književnost, in kot opozarja pesnica, bralcev poezije ne gre enačiti z obiskovalci kulturnih dogodkov: »Bralci poezije so s poezijo intimno povezani in se ne nujno javno srečujejo z avtorji.«

Ines Cergol je v letošnji vileniški zbornik prispevala šest pesmi, z recitalom pa se je predstavila tudi na znamenitem zaključku festivala v jami Vilenica. »Kateri nov jezik/ prerokuje drugost/ odkriva izgubljeni dom /veriži telo v predčasnost/ v soglasnost menjav,« se sprašuje pesnica v eni od objavljenih pesmi. V katerem koli jeziku ali obliki je poezija napisana, je avtorica prepričana, da je poezija počelo sprememb: »Vsaka misel, tudi skrita, in vsaka beseda, tudi zašepetana, spreminjata svet, in obenem sta vsaka misel in beseda prvi pogoj za dejanje, tako tudi pesniška ko se nas nekaj dotakne, enostavno nismo več isti.«