Od tedaj, ko naj bi Kompas MTS podal zavezujočo ponudbo za nakup MKZ, je minilo skoraj tri tedne. Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič je nedavno za oddajo 24 ur podal komentar, da "kot kaže interesa s strani Kompasa MTS ni več, seveda pa to ne more biti dokončna ocena".
Za STA je Verbič izjavo pojasnil z besedami, da o zadevi lahko zgolj sklepa na podlagi nekaterih namigov. "S strani Kompasa MTS je bila dana nezavezujoča ponudba, medtem ko zavezujoča pač ne. To v tej situaciji ne predstavlja nekega momenta, ki bi kakorkoli šel v smer, da bo dejansko do take prevzemne ponudbe pri ponujeni ceni prišlo," je menil Verbič.
Tako na Kompasu MTS kot v Abanki, največji od treh bank upnic Zvona Dve, zadeve niso komentirali. Na vprašanje, ali lahko potrdijo, če so prejeli zavezujočo ponudbo s strani Kompasa MTS, je Uroš Vejnovič iz Abanke zgolj dejal: "Prodajnih postopkov ne moremo komentirati." Pri takih prodajah je sicer tovrstna praksa običajna.
Po besedah Verbiča pa prodaja MKZ vendarle ni zaključena, rešitve se bodo še iskale. Tako Abanka kot drugi banki v konzorciju so v situaciji, da želijo prodati svoje naložbe oziroma dezinvestirati tam, kjer lahko, je dejal. To pa lahko, tako Verbič, privede tudi do problematične situacije: "Ko si vanjo primoran, je prodajo težko izpeljati po optimalni ceni. Hkrati pa obstaja možnost, da kupec ni zainteresiran da bi, sicer dobro dejavnost, nadaljeval."
MKZ po njegovih besedah v zadnjih letih vendarle še vedno dobro posluje, toda lahko da bi prevladal kakšen drug interes, "ki smo mu bili pogosto priča tudi v preteklosti, ko so se dobra podjetja zapirala, zato da so se prodajale nepremičnine in se je pridobilo zemljišča za kakšne druge dejavnosti". "To pa je, ko gre za tako pomembno založbo, že drug problem," je še razmišljal Verbič. V časniku Finance so se že pojavili namigi, da naj bi bil v ozadju ponudbe Kompasa MTS nepremičninski mogotec Aleksander Jereb.
Mali delničarji imajo v MKZ približno 12-odstotni lastniški delež. Kot je pojasnil Verbič, si, če do prodaje pride, želijo kot lastniki delnic najprej maksimizirati ceno svoje naložbe. Opomnil je, da je kar nekaj malih delničarjev hkrati zaposlenih v MKZ, kar pomeni, da jih poleg višine sredstev v primeru prodaje založbe verjetno bolj zanima sama perspektiva družbe MKZ in to, ali bodo ohranili delovno mesto.
Za MKZ so se zavzeli tako na Društvu slovenskih pisateljev kot tudi na ministrstvu za kulturo. Oboji so spomnili na zgodovinski pomen založbe in opozorili, da bi bile lahko posledice prodaje MKZ kupcu, ki nima interesa za primarne dejavnosti podjetja, "za slovensko založništvo tudi katastrofalne".
Tudi na MKZ so se zavili v molk. So pa za STA konec marca odgovorili, da je uprava na zaključnem sestanku skrbnega pregleda "poudarila pomen dolgoročnega stabilnega lastništva založbe, ki ima tudi nacionalni pomen, in prav tako njene knjigotrške mreže". Tedaj so izpostavili tudi pomen skladnosti dolgoročne strategije potencialnega prevzemnika s poslanstvom MKZ. "Pomembno je tudi, da lastnik - ne glede na to, kateri bo - ohrani ključne dejavnosti in z njimi povezana delovna mesta," so dodali. Kljub dobrim željam pa usoda največje slovenske založbe za enkrat še vedno ostaja negotova.
