"Zakaj iskati ostanke Miguela de Cervantesa? Zato, ker je celotno človeštvo njegov dolžnik," je poudaril vodja projekta Fernando de Pardo. "Ogromno nam je zapustil, zato bi se mu radi vsaj malo oddolžili in označili njegov grob," je pojasnil.

Z raziskavami so začeli v cerkvi in sosednjih sobah, nato bodo posnetke analizirali in izsledke poslali madridskim oblastem, ki se bodo nato odločile glede arheoloških izkopavanj.

Tudi če najdejo ostanke, pa ni nujno, da ti pripadajo slavnemu pisatelju, saj sta bili v istih prostorih pokopani še vsaj dve osebi. Pri preverjanju ostankov si bodo znanstveniki pomagali s posebnostmi, ki so razvidne iz njegovih portretov in opisov, saj nima živečih sorodnikov.

Med drugim pisatelj ni mogel uporabljati leve roke, ker so ga vanjo ustrelili med pomorsko bitko leta 1571.

Za ugotavljanje istovetnosti morebitnih ostankov bo odgovoren forenzični antropolog Francisco Etxeberria, ki je sodeloval tudi pri avtopsiji čilskega predsednika Salvadorja Allendeja.

Cervantes bo po besedah patra Jorgeja Teulona, tudi če ostanke najdejo, ostal pokopan v cerkvi: "Vselej bo ostal tukaj, saj je bil tukaj pokopan že stoletja in ga ne bi imelo smisla premikati."