Maček Muri odslej tudi v animirani obliki: Mačkon, priljubljen v vrtcih in nočnih klubih

Pripoved o mačku Muriju se je že pred skoraj štiridesetimi leti prikradla v domišljijo pesnika in pisatelja Kajetana Koviča, medtem ko je za prvo (in tudi najbolj znano) likovno upodobitev poskrbela ilustratorka Jelka Reichman. Kot je Kovič večkrat pojasnil v preteklosti, mu je kot model za zgodbo služil resnični črn mačkon, ki ga je iz Radencev prinesel v Ljubljano, a ga je sosed poštar ranil s kamnom in tako se je maček po kratkotrajnem zdravljenju ponovno preselil v rodni kraj. Kot spomin na mačka, ki v Ljubljani ni mogel zaživeti, je napisal štorijo o Muriju, ki je postavljena v mestno okolje. »Ta maček je bil ustvarjen za otroke od 3. do 90. leta starosti. Vsakdo lahko nekaj najde v tej figuri in če najde svoje lastno otroštvo, potem je to tisto, kar sem mu največ lahko dal,« je v dokumentarnem filmu Toneta Stojka iz leta 2005 spregovoril Kajetan Kovič.

V delu se prepletata prozni in pesemski slog, zato se je piscu zazdelo, da bi lahko Maček Muri dobro zvenel tudi ob glasbeni podlagi. Leta 1984 so pesmi iz slikanice o mačku Muriju doživele glasbeno premiero na zdaj že sloviti rockovsko obarvani kaseti Maček Muri in Muca Maca. Besedila Kajetana Koviča je uglasbil Jerko Novak, interpretirala pa jih je Neca Falk. Mačja godba, ki se ji je nekoliko kasneje pridružil še kitarist Mirko Novak, je nato v naslednjih letih koncertirala tako rekoč brez predaha, sprva predvsem po vrtcih in osnovnih šolah, nato pa tudi v nočnih klubih pred odraslo publiko.

Nekonvencionalen literarni lik

Doslej je izšlo že dvajset natisov velike slikanice Maček Muri v skupni nakladi 138.141 izvodov ter štirje natisi v pomanjšanem formatu v skupni nakladi 7550 izvodov. Slikanica o »črnodlakem frajerju« se tako še danes uvršča med najbolj prodajane. Po mnenju Andreja Ilca, urednika otroške in mladinske literature pri Mladinski knjigi, gre za »srečno ujemanje virtuozne Kovičeve literarne predloge, ikonografskih ilustracij Jelke Reichman, uglasbitve Jerka Novaka in glasovne izvedbe Nece Falk«. Pristavlja pa, da je Muri prav gotovo eden najbolj nekonvencionalnih likov ne le v slovenski, temveč tudi v svetovni otroški literaturi. »Zanimivo je že to, da sploh ne gre za vrstnika otrok, saj je Muri odrasel. Tudi sicer je s svojo boemsko pisateljsko eksistenco, polno posedanja po lokalih, najbrž po tradicionalnih merilih slab zgled, otrokom pa se zdi očitno še toliko vznemirljivejši.« Najbrž prav zato pritegne tudi odrasle.

Otroška pisateljica ter kritičarka otroške in mladinske literature Gaja Kos je prepričana, da je Maček Muri sam po sebi prav gotovo priljubljen zaradi duhovitega besedila in ilustracije Jelke Reichman, ki je »zaradi svoje mehkobe otrokom še posebej blizu«. »A se mora po mojem mnenju Muri za svoje dolgo življenje zahvaliti tudi zunanjim okoliščinam in prizadevanju založbe s ponatisi, koledarji, plišastimi figuricami in ne nazadnje nadaljevanju Mačji sejem iz leta 1999, ki je verjetno tedaj na sveže sprožilo navdušenje in zanimanje za črnega mačkona,« razmišlja Gaja Kos, ki kot pomemben faktor prav tako izpostavi še uglasbitev mačjih prigod.

Nove situacije in konflikti

Maček Muri je že zdavnaj izstopil iz okvirov ilustracije ter se pojavil v številnih gledaliških igrah, muzikalu, radijski igri ali baletni predstavi. Režiser Boris Dolenc mu je zdaj dodelil še vlogo v 3D-animirani mini seriji, katere prvi del je poimenoval Rojstni dan. »Ko sem na koncertu Nece Falk videl, kako so vsi prepevali in se pozibavali v ritmih pesmi o mačku Muriju, sem se odločil zgodbo in skladbe prestaviti v gibljivo sliko. Glede na to, da je maček Muri eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih literarnih junakov, sem prepričan, da ima film velik potencial, je pa ta odločitev po drugi strani prinesla tudi veliko breme, saj si Murija vsakdo predstavlja malce drugače,« o razlogih, ki so ga gnali v ta projekt, pravi režiser. 

Serija je sicer nastala na podlagi Kovičeve knjige in skladb Jerka Novaka, da pa je zgodba zaživela v animaciji, je bilo treba celoten koncept nekoliko nadgraditi. »Junake, ki so v knjigi velikokrat opisani le v stavku ali dveh, smo razdelali do potankosti. Za potrebe dramatizacije smo morali dodati tudi nove situacije in konflikte. Prav tako smo na novo zasnovali celotno Mačje mesto, ki smo ga razvili v širše domišljijsko okolje, saj projekta ne razvijamo le kot animirano mini serijo, pač pa ga v obliki novih interaktivnih vsebin načrtujemo razširiti tudi na druge medije,« razkriva Dolenc, ki pa poudarja, da bo literarna predloga glavno vodilo tudi pri snovanju novih delov mini serije, ki jih že razvijajo in aktivno iščejo možnosti za njihovo financiranje. Prav zaradi pomanjkanja denarja bo projekt, ki je bil zagnan že leta 2008, gledalcem predstavljen šele zdaj.

Po režiserjevih besedah pa je bilo treba v samem ustvarjalnem procesu prebroditi tudi veliko tehničnih preprek. Sprva se je ekipa trudila, da bi v animaciji zaživela likovna osnova Jelke Reichman, saj se je zavedala, kako močno se je njena upodobitev mačka Murija zasidrala med nas, a so že po nekaj testih ugotovili, da njena zasnova ne deluje v 3D-animaciji, saj so se liki izkazali kot preveč okorni in bi le s težavo dosegli želeni učinek. Tako je bilo treba na novo zasnovati celostno podobo likov, ki jo je ustvaril Matej Lavrenčič. »Pri tem smo se zgledovali predvsem pri vizualnih značilnostih, ki so že prepoznavne. Likovna podoba je torej velika novost v filmu, a smo prepričani, da bo ob novih delih mini serije tudi ta postala prepoznavna,« še sklene Boris Dolenc.