Kranjčan, ki je šele v začetku maja dopolnil 22 let, se je izkazal z zrelo in preudarno taktiko, trmo, nepopustljivostjo, samozavestjo in hladnokrvnostjo. Mnogim na mednarodni sceni se je vtisnil v spomin, saj je zasenčil tudi take soubežnike, kot so Norvežan Boasson Hagen, Irec Roche (5. mesto), italijanski prvak Santaromita, Sella, Agnoli. Ne očita si ničesar, čeprav je sam krojil boj za etapno zmago. »Če razmislim, v zaključku ne bi naredil ničesar drugače. Morda bi le drugi dirkali taktično drugače,« pravi. »Denimo tretji Kolumbijec Jarlinson Pantano in še posebej Dario Cataldo (Sky, 2. mesto) obžalujeta, da mi nista v zadnjem kilometru pomagala z narekovanjem ritma na čelu in bi tako med sabo odločali o zmagovalcu. To nehvaležno vlogo sem prevzel sam. Nisem želel, da nas ujame hitri Battaglin in da bi bil vsaj tretji. Enrico pa nas je prehitel vse tri,« je Polanc ošvrknil taktiko tekmecev. Z mladima kolegoma Cattaneom in Ulissijem je priboril ekipno zmago dneva. »Vsaj nekaj. Da se zgolj ne mučimo in tudi nekaj zaslužimo,« pripomni na nagrado 1377 evrov za četrto mesto in 500 evrov za ekipno zmago.
Sodelovanje med ubežniki za Polanca ni naključje. Njegov napad je bilo pričakovati, saj za novinca odlično prenaša vsakodnevne napore. »Ob začetku dneva se niti nisem najbolje počutil, a mi je uspelo v beg, kar ni lahko. No, na koncu je kar v redu šlo. V drugem tednu mi je šlo kar dobro. Nisem sicer boljši kot prej. Bo bolj držalo, da sem na nivoju prvega tedna, medtem ko nekateri padajo v formi. No, upam, da v tretjem tednu utrujenost ne bo prišla za mano in bom lahko še kaj pokazal,« je razmišljal v soboto zvečer. V nedeljo je zares utrpel 19 minut »škode«, a je še vedno osmi v razvrstitvi mladih kolesarjev, medtem ko kar četverica mladih, Rafal Majka, Nairo Quintana, Wilco Kelderman in veliki junak nedeljske etape Fabio Aru, ostajajo celo med sedmerico rožnate razvrstitve.
Če so imeli v soboto »generali« z Rigobertom Uranom, Cadelom Evansom in Poljakom Majko svojo bitko za ubežniki, v nedeljski 15. etapi s ciljem na planoti Montecampione v Lombardiji ni bilo usmiljenja. Medtem ko je Fabio Aru priboril tako želeno zmago Božičevi Astani, je v zadnjih dveh dneh pridobil tudi največ časa (minuto in 13 sekund) proti rokerju Uranu. Kolumbijca pa napadalni Sardinijec Aru, prijatelj Quintana in Francoz Rolland ne ganejo, saj je njegov največji tekmec Cadel Evans izgubil 26 sekund (zdaj zaostaja minuto in 3 sekunde), tretji Majka pa je ostal na isti časovni razdalji 1:50 minute. »Danes sem izgubil nekaj sekund proti Aruju in Quintani, vendar to ni problem. Nisem želel z njima. Odločil sem se za svoj ritem,« pravi dolgolasi Uran. »Vozim četrti Giro in že imam nekaj izkušenj. V soboto sem imel nekaj več težav zaradi utrujenosti po vožnji na čas. V nedeljo je bilo lepše. Ker ni bil delovni dan, sem se malo zapeljal s kolesom,« se je pošalil mož v rožnati, ki bo karavano v torek zapeljal čez prelaze Gavia (2618 m), Stelvio (2488 m) do cilja 2059 metrov visoko nad dolino Martello.
Sprinterska druščina z Borutom Božičem in Luko Mezgecem je poleg pomoči hribolazcem na ravnini računala predvsem na dovoljen zaostanek. Mezgec je včeraj privozil na planoto kot zadnji, z 31 minutami zaostanka. Težave? »Ah, kje pa. Pod klancem sem v ospredje pripeljal našega hribolazca Preidlerja, tako kot je Božič Aruja, potem pa sem lepo počasi vozil do cilja. Vedel sem, da bi lahko zaostal več kot uro, zato se mi ni mudilo,« se je pošalil. »Dobro mi gre. Boleča mišica se le redko še pojavi. Vzdušje je odlično. V soboto sem dan preživel v skupini z Božičem in ni bilo dolgočasno. Če bo šlo tako do konca, bo super, pa še dan počitka sledi.«