Ko berem osnutek predloga zakona, ugotovim, da bodo številni črnograditelji pomiloščeni in bo, ob ustreznem finančnem vložku, njihova gradnja postala legalna. Pri tem se bo seveda jezila večina »čistih« državljanov. V drugi skupini neskladnih graditeljev pa bo kar večina predvsem starejših državljanov, torej istih, ki so se letos že drenjali za vstop v Gursove pisarne in upravne enote zaradi nepremičninskega davka. Tokrat bodo isti urejali stare grehe, plačevali projektante, komisije in kazenske takse ter v čakalnicah kleli državo.
Poznam ulico, kjer so bile hiše po drugi svetovni vojni – in še v sedemdesetih – sezidane po enem in istem tipskem projektu, ki so ga vsi sosedi poceni kupili, da so dobili gradbeno dovoljenje in bančni kredit. Tudi dve hiši nista enaki, vsak je svojo preuredil (kaj dodal ali zvišal) že v času gradnje – in tako služijo namenu dolga desetletja in so videti prav dobro v lepih vrtovih. Vse so po novem neskladne. Družba je to nekoč sprejela, danes pa čakajo lastnike stroški, da bodo stvari spravili v red in plačali državi, kar ji baje gre. Toda ali ji res še kaj pripada, ko pa so lastniki plačali vse davščine in imajo hišne številke?
Minister Omerzel bo naredil pravni red samo na papirju, v naravi bo vse drugo isto. Razlog za preureditev je samo denar. Tega bodo lastniki neposredno plačali projektantu, komisiji na terenu in davkariji, vse posredne uradniške stroške bomo plačali vsi. Pol milijona lastnikov bo šlo v vrste pred uradi, gradbenonačrtovalska stroka si mane roke, komisije bodo nabirale dnevnice in kilometrino, država pa bo pobrala vsaj sto milijončkov. Seveda jeze ljudi nobena vlada ne bo vesela, saj so ti tudi volilci.
Amnestija (z mastno kazensko takso) bo veljala za lastnike neskladnih stavb, starejših od 20 let. Država bo z novimi zahtevami posegla v neustreznosti upravnega reda na področju gradenj, nastalih v času nedemokratičnih SFRJ, rajha, Italije, Kraljevine Jugoslavije, Avstro-Ogrske, Napoleona… Ali bo nekoč ustavno sodišče ugotavljalo, ali Republika Slovenija nerazumno problematizira zapuščino teh držav na tem področju? Ali bodo sodišča razsojala, ali so dediči starih gradenj odgovorni tudi za podedovano neskladnost ali nelegalnost? Kdo bo strokovno in pravno razsodil, ali je 10-odstotna predimenzioniranost stavbe sprejemljiva, kot predlagajo zakonodajalci? Zakaj ne 5- ali 25-odstotna? V nobenem gradbenem dovoljenju namreč ne piše, kolikšna odstopanja med izvedbo so dopustna. Objekt, ki ima hišno številko, ni varen pred novimi izmišljotinami države (te ali prihodnje, ali skupne EU), da ne bi še česa pobrala lastnikom. Očitno lahko vsak nov državni sistem povozi starega z novimi idejami za dodatno lupljenje državljanov. Nekaj, kar doslej ni bilo grešno, to postane, odpustek pa seveda stane. Če država nima namena spreminjati stanja v naravi, naj za vse neskladne objekte, ki pred nastankom Slovenije niso uzurpirali prepovedanega prostora, objavi amnestijo brez terjanja plačil od več sto tisoč oseb.
Lastniki starih podedovanih stavb težko najdejo načrte in dovoljenja. Vemo za svež primer, ko je država ukazala lastniku rušenje črne gradnje, ker ni našel gradbenega dovoljenja, pa tudi država ga ni, pa je bilo le najdeno v njeni omari. Toda prepozno, »čist« objekt je bil že podrt. Nekaj na novo zbranega denarja bo morda šlo za plačilo škod prizadetim siromakom, ki jim je država zrušila dom, čeprav je v zakulisju že pripravljala zakon, ki bo omogočil legalizacijo. Osnutek zakona ponuja socialni korektiv za socialno šibke lastnike nelegalnih objektov. Hiš jim sicer ne bodo podrli, torej so sprejemljive (!), lastnikom pa obljubljajo, da bodo za stroške nad 1000 evri upravičeni do obročnega odplačila po sto evrov. Če so zelo revni, jim kaj oprostijo. Prijazno! Si kar predstavljam kmečko upokojenko, kako državi mesečno nosi polovičko pokojnine za odpustke, ker je njen ded na črno postavil bajto, oče dvignil mansardo in dozidal, da je družina dobila prostor. Plačala bo 300 evrov takse (kazni) in vso dokumentacijo z gradbenim in uporabnim dovoljenjem in upravnimi taksami, torej še veliko več. Pa je hiša preživela dve državi in še dvajset let RS, dokler države niso prevzeli novi, ki razumejo birokratski in fiskalni princip, socialnega in političnega pa ne.
Ministru priporočam, da poskrbi za: odpadke za energijo, divja odlagališča, energetsko učinkovitost stavb (čeprav izolacija poveča mere hiš) in boljši zrak – kurimo v pečeh brez merjenih emisij, kot velja za kurišča s podpihom. In ukroti nebrzdano zazidalno slo občin.
Roman Vavtar, Domžale
