Menim, da je intervju lahko dobro izhodišče za razpravo o številu in obremenjenosti sodnikov v Sloveniji, predvsem pa o organizaciji sodnega sistema pri nas.
Gospod Pogačnik je pritrdil v javnosti pogosto predstavljenemu podatku, da je Slovenija v vrhu po številu sodnikov v Evropi. In res, glede na podatke iz poročila CEPEJ 2012 (publikacija evropske komisije o učinkovitosti sodstva) je Slovenija leta 2010 imela 49,9 sodnika na 100.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje evropskih držav znašalo 21,3. Se pravi, da je bilo v Sloveniji 2,34-krat več sodnikov, kot je povprečje v Evropi. V nam bližnji Avstriji je bilo celo 17,8 sodnika na 100.000 prebivalcev (2,8-krat manj kot v Sloveniji). Edina država v Evropi, ki ima več sodnikov na prebivalca, je Monako, ki pa je precej posebna država s 37 tisoč prebivalci.
S temi številkami ni pametno pavšalno opletati, ker ne pokažejo celostne slike. Tudi gospod Pogačnik pove, da število sodnikov ne more biti edini kazalec, ki bi sodstvo prikazoval v dobri ali slabi luči. Ta podatek bi po njegovem mnenju namreč morali postavljati v korelacijo s številom zadev, ki jih sodniki prejmejo v reševanje, in tudi z razmerjem med sodniki in sodnim osebjem v primerljivih državah. Žal gospod Pogačnik ni navedel konkretnih številk, je pa po izkušnjah prepričan, da je to razmerje v Sloveniji manj ugodno kot v primerljivih državah.
Iz publikacije CEPEJ je razvidno, da je Slovenija leta 2010 imela povprečno 160 uslužbencev iz vrst pomožnega sodnega osebja na 100.000 prebivalcev, medtem ko je povprečje evropskih držav znašalo 71,5. Povprečno število sodnega osebja v Avstriji je znašalo 55 na 100.000 prebivalcev, skoraj trikrat manj kot v Sloveniji.
Drugačno je razmerje pri strokovnih sodelavcih. Tu si moramo pomagati s podatki ministrstva za pravosodje, kjer je navedeno, da je leta 2013 posamezen sodnik imel povprečno na voljo 0,46 strokovnega sodelavca (23 na 100.000 prebivalcev), medtem ko je avstrijski sodnik leta 2010 imel na voljo 0,5 strokovnega sodelavca (8,9 na 100.000 prebivalcev).
Žal številne države niso posredovale podatkov o številu sodnih obravnav na prvi stopnji, vendar sta Slovenija in Avstrija posredovali tudi te podatke. Leta 2010 sta državi imeli zelo primerljivo celokupno število obravnav na 100.000 prebivalcev, z nekaterimi razlikami med številom obravnav znotraj posameznih pravnih področij.
Iz navedenih podatkov bi lahko sklepali, da je sodstvo v Sloveniji bistveno manj obremenjeno od drugih evropskih držav. Leta 2013 se je število sodnikov v Sloveniji na 100.000 prebivalcev znižalo na 47,7, in z mehkimi metodami se bo zniževalo tudi v prihodnje.
Priznati si moramo, da so razlike v številu sodnikov in sodnega osebja med Slovenijo in drugimi državami ogromne, vendar zakaj potem naša sodišča ne delujejo hitreje kot v drugih državah? Deloma bi se takšne razlike lahko pojasnile s feminizacijo poklica (odsotnost zaradi porodniških in materinskih obveznosti), deloma s tem, da imamo kljub vsemu nadpovprečno število sodnih procesov v Sloveniji (vendar je podobno stanje prisotno v Avstriji). Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da imamo, razen če ni v poročanju za CEPEJ prišlo do hudih metodoloških napak, v slovenskem sodstvu ogromno manevrskega prostora za organizacijske izboljšave.
Te številke ne smejo služiti izgovorom, da se diskreditira slovensko sodstvo, ker gre za preveč pomemben in občutljiv sistem, ki ga moramo kot mlada demokratična država še posebej skrbno negovati. Veliko bolj konstruktivno bi bilo, če bi dobro analizirali sodni sistem, postavili vizijo, kakšnega želimo imeti v prihodnje, poiskali najboljše sodne prakse iz tujih primerljivih držav, izdelali strategijo in postavili akcijski načrt za spremembe z realnimi časovnicami.
IGOR MUŽEVIČ, LJUBLJANA