V kateri fazi so priprave?

Največji dogovori so izpeljani, a ostaja kopica majhnih zadev, ki se na koncu vedno izkažejo kot najzahtevnejše. Organizacijski aparat je velik, sodeluje kar 1600 ljudi in to število iz leta v leto narašča. S svojimi ljudmi pomagajo tudi številni pokrovitelji.

Dodana vrednost prireditve bo svetovno prvenstvo amaterjev konec avgusta.

Maraton Franja bo nekakšna preizkušnja pred svetovnim prvenstvom, kjer bo razmik med posameznimi skupinami pet minut, kar bomo do neke mere simulirali že na Franji. To je velik zalogaj za spremstvo in ljudi, ki varujejo dirko ob cesti.

Kako se kvalificirati na SP?

Kvalificirati se je mogoče na eni izmed 12 prireditev, pri čemer je treba biti v svoji starostni kategoriji uvrščen v prvo četrtino.

Bo število žensk na maratonu kaj večje glede na to, da za popularizacijo skrbi tudi prva ženska profesionalna ekipa?

Žensko kolesarstvo postaja tako v svetu kot pri nas vedno bolj množično. Smo eden redkih organizatorjev maratona, na katerem je med udeleženci desetina predstavnic nežnejšega spola. Že ko smo pred leti začeli oblikovati amatersko žensko ekipo Klub Polet Garmin, smo zabeležili takojšen učinek pri udeležbi deklet. Lanska udeležba, ko je kolesarilo 11 odstotkov žensk, je fenomen v svetovnem merilu.

Večina kolesarjev na Maratonu Franja dirka na čas. Vsake toliko se pojavi dilema: ohraniti merjenje časa ali pač ne? Vaše mnenje?

Trenutno je trend na tovrstnih maratonih, da se čas meri. Vsak človek se želi meriti z najboljšimi, menim pa, da bo v prihodnosti trend nekoliko manj tekmovalen. Naredil sem anketo, v kateri sem osebno poklical vsa dekleta, ki so nastopila leta 2002 ali 2003, in še približno 100 moških kolesarjev; prav vsi z izjemo enega so bili za merjenje časa, kar je bilo zame jasno znamenje, da mora biti maraton tekmovalen.

Razmišljate o uvedbi dopinških testov?

Dopinški testi so stvar nacionalnega olimpijskega komiteja, ki jih je na maratonu v zadnjih dveh letih že izvajal, na veselje agencije in nas pa so bili rezultati vedno negativni.

Kolesarska oprema številnih amaterjev je vrhunska in so po tej plati močno podobni profesionalcem.

Veste, zgodba je podobna kot pri motorjih: ko kupiš prvega, zanj odšteješ šest tisoč evrov, ko kupiš zadnjega, pa 25.000 evrov. Tak trend je prisoten tudi v kolesarstvu. Poznavalci opreme znajo to dobro izkoriščati, vožnja z vrhunskim kolesom pa seveda prinese svojevrsten užitek.

Obeta se množična udeležba kolesarjev iz tujine.

Trenutno so prijavljeni kolesarji iz 32 držav, se bo pa število zagotovo povišalo na 40. Razlog je jasen: veliko tujcev se želi spoznati s progo svetovnega prvenstva.

Bodo Slovenci, ki se bodo uvrstili na svetovno prvenstvo, deležni kakšne profesionalne pomoči pri treningih?

Ti rekreativni kolesarji, ki imajo tekmovalne ambicije, so včasih celo bolje seznanjeni s treningi kot sami tekmovalci. To pač ljudje počnejo za hobi, vemo pa, da smo ljudje za osebni užitek pripravljeni storiti marsikaj.

Ko vidim majice, ki jih bodo dobili najboljši, in impresiven pokal, je vse skupaj videti, kot da bi šlo za profesionalno dirko in ne amatersko.

Novinarji ste nekoč dejali, da je Maraton Franja dirka vseh dirk. Zakaj ne bi tega s simboliko podelitve majic prenesli na prireditev, ki ima pri nas globoke korenine. Zmagovalec bo tako dobil rumeno majico, najboljši na Kladju pikčasto in najboljši na letečih ciljih zeleno majico.