Slovenija sodi v vrh držav EU tako po porabi alkohola kot tudi po posledicah tveganega in škodljivega pitja alkohola. Tvegano in škodljivo pitje alkohola je v Sloveniji eden najpomembnejših javnozdravstvenih problemov, opozarjajo zdravstveni strokovnjaki. Alkoholizem pušča številne škodljive posledice na telesnem in duševnem zdravju zasvojenega človeka, njegovih odnosih z drugimi ljudmi in na socialnem področju. Skupaj z zasvojenim posledice odvisnosti trpijo tudi njegovi družinski člani.

Pri obravnavi ljudi s težavami zaradi alkohola je treba vzpostaviti programe v zdravstvu, preventivi in socialni službi, ki bodo spodbujali zmanjševanje škode in zmanjševali stigmo, povezano z odvisnostjo od alkohola, opozarjajo strokovnjaki, ki se srečujejo s posledicami odvisnosti od alkohola.

Alkohol je v ozadju številnih težav

S posledicami alkoholizma se redno srečujejo na centrih za socialno delo. »S problematiko čezmernega pitja se srečujemo vsak dan in ni področja socialnega dela, kjer alkohol ne bi bil v ozadju težav. Tudi če ukrepamo in zaščitimo otroke ali kakor koli drugače posežemo v družino, je to neuspešno, če se ne lotimo problematike alkoholizma,« ugotavlja socialna delavka Breda Lepoša Žalec iz Centra za socialno delo Vič. Ugotavlja še, da se je v 30 letih, kar dela z odvisnimi in njihovimi družinami, na področju alkohola zelo malo spremenilo, če že, potem na slabše. »V delovnih organizacijah ni več zaposlenih socialnih delavcev, ki so bili glavni motivator zdravljenja odvisnosti od alkohola, ker je bilo zaposlene strah, da bodo izgubili službo. Litostroj, na primer, je imel nekoč zaposlenih devet socialnih delavcev; danes sem jaz tista, ki pokličem v podjetje, a je to problematično, ker tam ni ljudi, ki bi se na problem odvisnosti spoznali, in lahko naredijo dodatno škodo,« ugotavlja Lepoša-Žalčeva.

Problematika, ki jo povzroča čezmerno pitje, se skriva v materialnih stiskah ljudi, rubežih, stanovanjski problematiki, deložacijah, brezdomstvu, neurejenih družinskih in partnerskih odnosih, nasilju v družini, zanemarjanju in ogrožanju otrok, težavah otrok v odraščanju, kršitvah javnega reda in miru ter kaznivih dejanjih, prometnih nesrečah v opitem stanju, izgubah zaposlitve, slabi socialni mreži družine...

Nujno je povezovanje med različnimi službami

V CSD Ljubljana Vič - Rudnik pomagajo uporabnikom, ki imajo težave zaradi alkoholizma, že v službi prve socialne pomoči, ki je vstopna točka v storitve, ki jih ponujajo centri za socialno delo. Največkrat se srečajo s svojci, predvsem z ženo, saj zasvojeni pride le redko. Ljudi motivirajo in ponudijo pomoč tistim, ki si želijo nekaj spremeniti; te vključijo v program urejanja. Socialni delavec pri razreševanju stisk in težav dela z odvisnikom pa tudi z njegovimi svojci, otroki. Povezuje se tudi z drugimi strokovnjaki in institucijami, kot so šole, zdravniki, delovne organizacije in nevladne organizacije. Pri tovrstnem sodelovanju imajo različne izkušnje, pojasnjuje socialna delavka. Pogosto je pripravljenost za povezovanje majhna, problem je tudi zakon o varstvu osebnih podatkov, saj ta omogoča zasvojenemu, da vozi slalom med različnimi službami. Tudi njegova družina je do pitja pogosto preveč tolerantna; veliko energije namenijo za delo s svojci, predvsem ženo, da jo motivirajo, da tudi ona kaj naredi. »Ljudje namreč pridejo s pričakovanjem, da bodo že na CSD vse naredili,« ugotavlja Breda Lepoša Žalec.

Odvisne in njihove svojce lahko strokovnjaki CSD napotijo tudi na nevladne organizacije, kjer se ukvarjajo s problematiko alkoholizma. »V Sloveniji je 62 centrov za socialno delo, kar pomeni potencialno veliko možnosti povezovanja, a samo iz enega CSD – Vič - Rudnik – napotujejo ljudi v društvo Anonimnih alkoholikov,« je opozorila članica skupine Al-Anon, v kateri se srečujejo družinski člani zasvojenih z alkoholom. »Alkoholik porabi za alkohol od 300 do 600 evrov na mesec: se zavedate, kaj to pomeni za družinski proračun in otroke, ki živijo v taki družini?« se je vprašala gospa.

S sodelovanjem med institucijami ni zadovoljna tudi strokovnjakinja za zdravljenje odvisnosti od alkohola, psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik. Pomembno je, da strokovnjaki prepoznajo otroke iz alkoholnih družin ali tiste, ki imajo zaradi alkoholizma v družini težave že sami. Vendar v okviru izvajanja alkoholne politike niso uspeli vzpostaviti stika s šolami, »češ da je šola namenjena izobraževanju in ne iskanju tistih, ki preveč pijejo«, je povedala psihiatrinja. Njene besede je z vidika socialnega dela potrdila socialna delavka Breda Lepoša Žalec. »Samo še na eni ljubljanski šoli imajo zaposleno socialno delavko. Vse so preložili na centre za socialno delo, tam pa čudežev ne moremo delati.«

Za zdravo odraščanje prikrajšani otroci

Alkohol v družini vpliva na vsa področja življenja. Velik je njegov vpliv na odraščanje otrok, ki so prikrajšani za zdrav način življenja, veselje in lepoto. »Ti otroci neprestano doživljajo travme, različne dogodke, neustrezno komunikacijo med starši, trpljenje odraslih in mlajših članov v družini. Vse to vpliva na oblikovanje njihove osebnosti in njihovega življenja,« razlaga psihiatrinja Martina Tomori, zaposlena na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Otroci, ki odraščajo v družini, kjer vlada alkohol, prevzemajo zaščitniške vloge do žrtev, večinoma matere, odraščajoči lahko prevzemajo identiteto za odvisne člane in iščejo samopotrjevanje z zlorabo alkohola. Dolgoročno v taki družini ne dobijo vzorov in spodbud, ne učijo se pravih socialnih spretnosti, odkritega izražanja lastnega mnenja in potreb, ne zaupajo vase in druge, zato jim je destruktivnost bistveno bližja. Velik je vpliv na njihovo samopodobo, saj jih je pogosto sram, so v zadregi, imajo občutek drugačnosti, poslušajo negativne pripombe vrstnikov...

»Te rane je včasih težko zaceliti. Otroci v adolescenci zelo potrebujejo bližino in cenjenje vrstnikov, a to težko dosežejo na primeren način. Ponavljajo neustrezne vzorce, ki jih vidijo v družini, ta vedenja se utrdijo in postanejo vzorci vedenja. Zato je pot do alkohola pri njih običajno krajša,« opiše psihiatrinja začaran družinski krog.

So tudi bolj tesnobni: pri njih je pogostejše samopoškodbeno vedenje, kot je rezanje, in nasilnost, ker tesnobe ne znajo obvladovati. Pri njih je pogostejša tudi depresivnost. Pri starših ne vidijo dejavnega pristopanja k reševanju problemov, obvladovanja stresa, to pa se lahko pri njih odrazi z nasilnim vedenjem, konfliktnostjo z vrstniki in avtoriteto, želijo se izkazati na neustrezne načine, iščejo potrditve v tveganih vedenjih – na primer v spolnosti, zlorabi drog...

Dvoličnost družbe

K tako velikemu problemu odvisnosti od alkohola pri nas prispeva tudi dvoličnost družbe, opozarja Zdenka Čebašek Travnik. Pri nas je alkohol široko dostopen, toleranca do uživanja alkohola pa zelo visoka. Še vedno pa ljudje ne vedo, da je odvisnost od alkohola bolezen: bolezen možganov, brez zdravljenja pa bolnik lahko umre. Bolniki in njihovi bližnji imajo pravico do zdravljenja. Vendar so ljudje, ki se odločijo za zdravljenje, stigmatizirani in diskriminirani na mnogih življenjskih področjih. Številni jim poročajo o tem, pove psihiatrinja, da imajo v delovnem okolju po zdravljenju več težav kot prej, ko so še aktivno pili. Imajo tudi slabše možnosti pri iskanju zaposlitve. »Zdravljenje temelji na iskrenosti in resnicoljubnosti. Toda ali naj povedo, da so se zdravili, in si zmanjšajo možnosti? Kaj naj jim svetujemo? Moraliziranje, da si je to bolezen posameznik povzročil sam, ne pomaga nikomur. To povzroča stigmatizacijo vseh vpletenih, predvsem pa zmanjšuje pripravljenost bolnika za zdravljenje,« opozarja Čebašek-Travnikova.