Zaradi suma sklepanja škodljivih poslov in oškodovanja družbe je Kapitalska družba (Kad) ovadila upravni odbor HTG Sežana. Alešu Musarju, Francu Musarju (njegov oče) in Roku Habincu ter nekdanjemu prokuristu Marku Koniču očitajo, da so prek različnih poslov zavestno zmanjšali vrednost družbe in s tem premoženje malih delničarjev.

Po ocenah Kada, ki si že vrsto let prizadeva za prodajo svojega 9,6-odstotnega deleža HTG, je bila sporna zlasti preprodaja delnic nepremičninske družbe S-Real (nekdanji Imko). S tem poslom je namreč HTG ustvaril več kot tri milijone evrov izgube, kar predstavlja več kot dve tretjini njegovega premoženja.

Od S. T. Hammerja do HTG in Ete

Začetek posla sega v leto 2005, ko so v HTG začeli prodajati nepremičnine in finančne naložbe, pretežni del kupnin pa so posodili naprej družbam iz skupine S.T.Hammer. Ta je v lasti Musarja, Habinca in Koniča. Sredi leta 2010 je S.T.Hammer poravnal dolgove do sežanskega podjetja, vendar ne z denarjem, temveč z manjšinskim 42-odstotnim deležem S-Reala. Ta paket delnic je bil takrat ocenjen na več kot štiri milijone evrov, zaradi česar je HTG svoji večinski lastnici slab milijon evrov celo moral doplačati.

Toda že dobro leto po nakupu so v HTG te delnice poskušali prodati na dražbi, pri čemer so izklicno ceno postavili pri vsega 1,5 milijona evrov. Konec leta 2012 je lastnica teh delnic, takrat vrednih le še 750.000 evrov, postala kamniška Eta, ki jo Musar, Konič in Habinc obvladujejo prek holdinga AG. V Kadu so prepričani, da so v HTG s preprodajo delnic S-Reala kršili zakon o gospodarskih družbah. Posel bi namreč morali predhodno potrditi delničarji, saj je naložba v S-Real predstavljala več kot 25 odstotkov vsega premoženja HTG.

Musarjevi molčijo

V kateri fazi je preiskava, na koprski policijski upravi niso želeli odgovoriti, saj jim zakonodaja ne dovoljuje posredovanja informacij o konkretnih osebah in podjetjih. Očitkov o kršitvi zakona o gospodarskih družbah in oškodovanju HTG niso želeli komentirati niti Musar, Habinc in Konič. Prek S.T.Hammerja so nam odgovorili zgolj, da o »morebitnih ovadbah ne vedo ničesar«, enako pa da velja tudi za očitke Kada. V državnem upravljalcu medtem dvomijo tudi o verodostojnosti bilanc HTG Sežana, saj po njihovem mnenju v družbi vseh poslovnih dogodkov niso prikazali v bilancah. Te so že od leta 2005, torej odkar so v S.T.Hammerju prevzeli nadzor nad družbo, nerevidirane.

Lastniki S.T.Hammerja prav tako niso želeli pojasniti, zakaj je HTG njihovi zasebni družbi nakazal del sredstev iz tožbe proti državi zaradi vlaganj v Škocjanske jame. Do leta 1999 je Škocjanske jame upravljal HTG, vendar je država upravljanje nato prenesla na javni zavod. Po več letih pravdanj je HTG od države uspelo iztožiti kar tri milijone evrov, vendar je približno 0,6 milijona evrov namesto sežanske družbe prejel S.T.Hammer.

Po desetih letih izpraznjena družba

Musar, Habinc in Konič so HTG sprva obvladovali prek podjetja Gama Tera, ki so ga v začetku leta 2011 pripojili k svojemu osrednjemu holdingu S.T.Hammer. Nekaj mesecev kasneje so lastništvo HTG prenesli na S-Real, ki ga je sredi lanskega leta preprodal bosanskemu investicijskemu skladu Privrednik. Tega prav tako obvladujejo lastniki S.T.Hammerja. Po nakupu večinskega deleža v HTG je Privrednik z 0,5 milijona evrov dokapitaliziral sežansko družbo, ki je lani prodala tudi hotel Triglav. Toda iz pred dnevi objavljenih bilanc HTG ni razvidno, za kaj so uporabili sredstva iz dokapitalizacije in kupnino za okoli 5000 kvadratnih metrov veliko nepremičnino v Sežani. To je od njih kupilo podjetje AM moda, ki je v lasti Giuseppa Sacca in Davida Cavallare.

HTG je imel konec lanskega leta le še 360.000 evrov premoženja oziroma 13-krat manj kot pred začetkom posla z delnicami S-Reala. Od leta 2005 je HTG prodal že praktično vse naložbe, z dobljeno tožbo proti državi, prodajo finančnih naložb (družbi HT Management in HT Gostinstvo) in nepremičnin (gostilna Mohorčič, restavracija Expres Kozina) pa skupno iztržil več kot šest milijonov evrov. Kam so jih investirali (poleg delnic S-Reala), ni znano. V HTG javno objavljajo le bilance, ne pa tudi letnih poročil s pojasnili.