Kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan je skušal predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, s katerim bi ustanovili gospodarsko družbo za upravljanje državnih gozdov in za trgovanje z lesom iz zasebnih gozdov, skrivaj in na hitro spraviti skozi vlado ter v parlament. In ker je želel pri tem zaobiti stroko, javnost ter tudi stališča koalicijskih partnerjev in pravnikov, je doživel močan odpor, zato je ta projekt klavrno propadel. Javno razpravo o zakonu je bil minister prisiljen z enega delovnega dneva podaljšati na en mesec, končala se je minulo soboto, ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) pa se je odločilo, da ga ne bo poslalo v vladno obravnavo, čeprav ga je vladni odbor za gospodarstvo pred enim mesecem že podprl.
Dva poslovna načrta za privabljanje prahu
Uradni razlog za to odločitev je dejstvo, da vlada Alenke Bratušek opravlja tako imenovane tekoče posle, zato sistemskih zakonov ne more sprejemati, neuradni (in pravi) pa slabo in nedomišljeno pripravljen projekt. Zanj sta bila spisana kar dva poslovna načrta in na obeh se bo nabiral prah, saj v praksi najverjetneje ne bosta nikoli zaživela, nekajtisočevrski račun zanju pa bomo plačali davkoplačevalci.
Vlada je nameravala na novo podjetje med drugim prenesti vse državne gozdove, s katerimi zadnji dve desetletji upravlja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Da bi lahko odkupovala les iz gozdov, ki jih je poškodoval letošnji žled, je nameravala najeti kredit(e) pri Evropski investicijski banki (EIB) in zanj(e) zastaviti državne gozdove. Zamisel o tovrstni hipoteki naj bi zrasla na zelniku finančnikov, kajti če bi za najeti kredit jamčila država, bi se posojilo prištelo javnemu dolgu. A so na srečo pristojni iz EIB to kravjo kupčijo zavrnili – s pojasnilom, da denar posojajo le ob državnem jamstvu.
»To podjetje bi moralo rasti organsko, ne na silo«
Po prvotnih načrtih bi novo gozdarsko podjetje pri EIB najelo 72 milijonov evrov kredita, po zadnjih slabih 26 milijonov. S tem denarjem bi deloma zagotovili odkup v žledu poškodovanega lesa (okoli 380.000 kubičnih metrov letos ter po 800.000 v letih 2015 in 2016), usposobili dve skladišči zanj (predvidoma v Logatcu in Škofji Loki ali v Medvodah) ter kupili nekaj mehanizacije za spravilo lesa in več gozdarskih kamionov. »To je bil zelo nedorečen projekt. Stotine kubikov lesa bi ležalo v skladiščih Slovenskih železnic, kjer bi se sušil in propadal. Bolj po pameti bi se bilo treba tega lotiti. Podjetje bi moralo rasti organsko, ne na silo,« nam je dejal eden dobrih poznavalcev slovenskega gozdarstva in lesarstva, ki je zadovoljen z odločitvijo MKO, da je projekt Slovenski gozdovi, d. o. o., ustavilo.
MKO nam tega, koliko in kakšne pripombe so prejeli v javni razpravi k osnutku zakona o novi gozdarski družbi, ni razkrilo. Potrdili so le, da so po elektronski pošti dobili številne predloge, kljub obilju kritik pa še vedno menijo, da bi bilo treba pri reformi sistema upravljanja državnih gozdov slediti smeri, ki jo je predvideval omenjeni zakonski predlog. To pomeni ustanovitev gospodarske družbe v stoodstotni lasti države, ki bi v prihodnje namesto sklada upravljala gozdove v lasti države in tudi prodajala les iz njih. V primeru naravnih nesreč naj bi ta družba v omejenem obsegu odkupovala tudi les iz zasebnih gozdov.
